Vabimo vas na Kras na ogled Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju.
 https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/ |
 https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
|
POMNIK NA CERJU
Pomnik miru stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino.
Pobuda za postavitev tega monumentalnega spomenika vsem tistim, ki so se na tem ozemlju borili in so padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Arhitekturno rešitev so izdelali študentje Fakultete za arhitekturo pod vodstvom dr. Darka Likarja. Zasnovali so objekt z osnovnim motivom trdnjave in stolpa.
Tako lokacija kot arhitekturna in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. Vsebinska zasnova določa predstavitve določenih obdobij slovenske zgodovine v vsakem nadstropju.
V neposredni bližini Pomnika so speljane Poti miru na Krasu. Po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote, po stezah in nekdanjih vojaških cestah nas vodijo na ogled spomenikov in pestre zapuščine prve svetovne vojne. Vse poti so urejene in označene, primerne tako za pohodnike, kolesarje kot tudi za konjenike. Obiskovalci lahko izbirajo med manj ali bolj zahtevnimi izleti in se podajo na daljšo ali krajšo pot po planoti, od koder se odpirajo čudoviti razgledi tako na morska prostranstva kot na alpske vrhove.
https:/www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
V Pomniku je dvorana z zvezdnatim nebom, v tleh pod steklom pa je zapis začetka 2. Brižinskega spomenika.
https://www.miren-kostanjevica.si/turizem/cerje/
Takole izgleda ta del 2. Brižinskega spomenika na rokopisu.
https://si.aleteia.org/2018/08/20/to-so-rokopisi-ki-so-za-slovence-neprecenljive-vrednosti/
Prevod v sodobno slovenščino pa se glasi: Če bi ded naš (Adam, op. p.) ne grešil, bi mu na veke bilo živeti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti, ne solznega telesa, temveč na veke bi mu bilo živeti.
https://si.aleteia.org/2018/08/20/to-so-rokopisi-ki-so-za-slovence-neprecenljive-vrednosti/
BRIŽINSKI SPOMENIKI
so prva tri besedila (rokopisi) v t. i. zgodnji slovenščini, ki se seveda razlikuje od današnje sodobne slovenščine, saj so bila napisana okrog leta 1000 našega štetja.
Napisana so v latinični pisavi, imenovani karolinška minuskula. Tudi ta pisava se zelo razlikuje od današnje gajice, ki je tudi latinična pisava (za razliko od na primer cirilične pisave ali kitajskih znamenj).
Ta tri besedila so tudi prva besedila kateregakoli slovanskega jezika, napisana v latinici.
Hranijo jih v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Našli so jih namreč v knjižnici na Bavarskem v kraju Freising, za katerega se je uveljavilo poslovenjeno ime Brižinje (tudi Brižine, Brižinj) – od tod torej ime Brižinski. Na obisku v Sloveniji so bili prvič in do zdaj edinkrat leta 2004, ko smo se pridružili Evropski uniji. Skupaj z nekaterimi drugimi srednjeveškimi rokopisi s slovenskimi besedili so bili razstavljeni v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Zakaj pa jih imenujemo spomeniki? Zaradi neprecenljivega pomena za slovenski jezik in kulturo.
Andreja Čušin Gostiša
januar 2022
