Obiskujem drugi letnik Gimnazije Lava v Celju. Zadnja dva tedna in še malo več sem v šoli manjkala zaradi zdravljenja in poslabšanega imunskega sistema. Dokler sem bila v bolnišnici, sem imela pouk kar v bolniški sobi. Potem pa sem šla domov, v šolo pa nisem smela. Ker je kakršnokoli odsotnost od pouka težko nadomestiti, so mi učitelji ljubljanske bolnišnične šole ponudili šolo na daljavo. Prosila sem jih za pomoč pri predmetih, ki mi v šoli povzročajo največ težav (fizika, matematika, kemija), imela pa sem tudi pouk slovenščine, ker je učno snov težko predelati brez profesorjeve razlage. In smo s poukom na daljavo začeli.
Všeč mi je bil potek. Pouk se je odvijal ena na ena in sem od razlage odnesla več kot pri uri v razredu. Imela sem svoj urnik. Profesorice so mi snov zelo dobro razložile. Sproti sem jim pošiljala snov, ki so jo moji sošolci delali v šoli, ali pa so jo prejele tudi od mojih profesorjev, zato nisem s snovjo nikoli zaostajala. Ker je pouk potekal preko računalnika, se je včasih kaj zapletlo (povezava ali slušalke), a smo vse rešili. Bolnišnični šoli sem hvaležna za vso pomoč, saj res ne vem, kako bi usvajanje nove učne snovi drugače izpeljala. Šola na daljavo je super.
Julija, 2. letnik
Mojca Topić
december 2019