December je najtemnejši mesec v letu, zato si prižigamo lučke in svečke. Mi pa smo se pogovarjali o pesmi Ljudje, prižgimo luč. Pesem pa ima še poseben čar v izvirni deklamaciji Frana Milčinskega Ježka.

https://www.youtube.com/watch?v=6WSqmcW8DNI

  1. Milčinski Ježek: LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Iz oken vsake hiše
naj prek dežel in mej
srebrno cesto riše,
da bomo šli po njej.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Za otroke naše male:
ko njihov bo ta svet,
naj vrt jim bo, ne skale,
kot bil milijon je let.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Prižgimo jo vsi hkrati, po celem svetu hkrati,
da bodo – kdove odkod –
utrujeni soldati
domov spet našli pot.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Po celem svetu hkrati!

Tisočero luči (foto: M. Topić)

Učenci in dijaki so odgovarjali na vprašanje: Kaj je LUČ v pesmi?

LUČ je, da nam je svetlo.

Kadar je LUČ, nas ni strah.

LUČ pomeni, da izgine sovraštvo.

Če je LUČ, vidimo.

LUČ v srcih je ljubezen. Človeška toplina.

Če nam sveti LUČ, si vidimo obraze.

Kadar je tema, mi mami prižge LUČ, pa je.

Mojca Topić
december 2018