Marec je mesec, ko je v naravi zelo veliko sprememb. V začetku marca so nas spremljale še zelo nizke temperature, narava je bila zasnežena. Ob 12.00, ko smo v prvih dneh marca pogledali vremensko napoved, je bilo v Ljubljani -4 ℃. Željno smo pričakovali bolj toplo obdobje, ko se bosta sneg in led stalila, v naravi pa bomo lahko opazovali prve znanilke pomladi in prisluhnili žvrgolenju ptic.
S poskusi pa smo raziskovali, kaj voda topi in česa ne. Ob tem smo spoznali pomen pojmov taljenje in raztapljanje.
 Pripravili smo kozarčke z vodo. V vsak kozarec smo dodali žličko izbrane snovi in v laboratorijskem vzdušju opazovali, kaj se bo zgodilo. |
 Naše predpostavke so bile ponekod točne, drugje ne. Raztopila sta se samo sol in sladkor, poper, mivka in krema pa ne. |
Spremembe se dogajajo tudi v kuhinji, kadar kuhamo ali čistimo stanovanje. Izvajali smo poskuse, kjer smo te spremembe lahko sami izzvali in jih opazovali.
 Kovanci so po čiščenju s kisom postali svetleči. |
 Če vlijemo alkoholni kis v sodo bikarbono, nastane bujna reakcija. Prava paša za oči pa nastane šele takrat, ko kis predhodno obarvamo. |
Učenci so ugotovitve povezovali s svojimi izkušnjami. Osmošolec nam je predstavil samostojen preskus s kisom pri čiščenju kopalnice.
Čiste ploščice
Na internetu sem videl, kako se čisti z alkoholnim kisom. To sem tudi poskusil. Na ploščice sem nanesel kis in počakal 10 minut. Nato sem z mokro krpo obrisal in ploščice so bile čiste.
Osmošolec
Je mogoče napihniti balon brez pihanja? Kako? Ideje so bile različne. S poskusom smo preverjali, če lahko napihne balon tudi šumeča tableta, ko jo vržemo v vodo.
 Priprava poskusa |
 Čudovito! Predvidevanja so se uresničila! Ko smo šumečo tableto spustili v vodo, se je sprostil plin, ki je napihnil balon. |
V mesecu marcu smo vstopili v nov letni čas – pomlad. V naravi je polno prečudovitih dogajanj. Del pomladnega vzdušja smo prenesli v učilnico, kjer smo opazovali, kakšen vpliv ima svetloba na rast in barvo listov. Pripravili smo 2 lončka s prstjo in vanju posadili fižol. En lonček smo postavili v temo, drugega pa na okensko polico, kjer je bil izpostavljen sončni svetlobi.
 Fižol, ki je kalil in rastel na sončni svetlobi, je dobil zelene liste. |
 Presenečenje! Fižol, ki je kalil in rastel v temi, je dobil rumene liste. |
Zeleni listi – kemične tovarne
V zelenih listih, v katerih je klorofil (zeleno barvilo), poteka zelo pomemben proces, ki mu pravimo fotosinteza. Za ta proces sta potrebna voda, ki jo korenine črpajo iz tal, in ogljikov dioksid, ki ga dobijo rastline v liste iz zraka. Pri tem je nujno potrebna svetloba. V zelenih listih tako nastaneta sladkor in kisik. Rastline so namreč edina živa bitja, ki si hrano izdelajo same.
Minca Gale
marec 2018
