V mesecu marcu smo odšli na spomladanski izlet z malo miško – odšla je od doma, ker si je želela videti svet. Mamo je malo skrbelo zanjo …
Miška je najprej obiskala kmetijo, kjer se je zelo prestrašila postavne živali z velikim rdečim klobukom na glavi. Hitro je pobegnila proti mestu. Na poti je srečala prijazno črno žival s svetlečimi se očmi in dolgimi brki.
Le srečnemu naključju se je imela zahvaliti, da se je kmalu znova znašla doma, pri mami. Po miškinem razburljivem opisu dogodkov ji je mama razkrila skrivnost: prijazni brkati gospod je bil namreč maček, najhujši mišji sovražnik, pošast z rdečim klobukom pa miroljubni petelin.
Basen nas uči, da:
- videz vara,
- ljudi okoli sebe ne smemo soditi po njihovi zunanjosti.
Nežka Dakskobler Markoč in Darja Bricelj
marec 2017
Starejši učenci smo se tokrat pogovarjali o pregovoru »Laž ima kratke noge.« Mladostniki so mnenja, da se v današnjem svetu prepogosto srečujemo z lažjo ali pa vsaj s prikrivanjem resnice, ki pa na koncu vedno pride na dan. Strinjajo se, da je resnica res pomembna, saj z lažjo prizadenemo druge in lahko izgubimo njihovo zaupanje in spoštovanje.
O omenjenem nauku so nastali raznolike basni in likovni izdelki.
LEV, LISICA IN VOLK
Nekega lepega zimskega dne so se v mavrični deželi lev, lisica in volk pogovarjali o šoli. Seveda so želeli vedeti za uspeh drug drugega, zato sta lev in volk vprašala lisico po ocenah. Lisica v šoli ni bila preveč uspešna, toda tega ni hotela priznati. Rekla jima je, da ji gre v šoli zelo dobro. Ponosno se je hvalila, nato pa vprašala še za njune ocene. Oba sta ji povedala, da jima v šoli ne gre preveč dobro. Večerilo se je in oditi so morali domov, toda še prej sta se volk in lev nečesa domislila. Spomnila sta se, kako se je lisica hvalila glede svojega uspeha, in jo prosila za pomoč pri učenju. Lisica je zaskrbljeno privolila. Naslednji dan so se spet dobili in prosila sta lisico, da jima razloži snov, ki je nista razumela. Toda lisica jo je razumela še manj. Ni vedela, kaj storiti, zato je volku in levu povedala resnico. Ko sta ugotovila, da ji v šoli ne gre niti približno tako dobro, kot jima je pripovedovala, sta bila zelo jezna, ker je lagala, zato sta odšla domov. Lisica je bila žalostna, ker sta jo prijatelja zapustila, toda vedela je, da je sama kriva, saj je lagala.
Brina, 7. razred
ŽIVALI NA KMETIJI
Nekega dne so se konj, kokoš, ovca, krava in koza zbrali na sestanku na kokošji kmetiji. Po sestanku je konj rekel: »Nekaj vam bom povedal. Na naši kmetiji smo zelo bogati. Imamo zlat hlev, srebrno hišo ter veliko živali in otrok.« Živali so postale zelo ljubosumne, zato si je vsaka izmislila podobno laž. Le kokoš in ovca sta razmišljali s svojo glavo in ugotovili, da to, kar pravijo druge živali, sploh ni mogoče. Zato sta se naslednji dan odpravili do vsake kmetije posebej, z željo, da si ogledata njihove umetnine. Ugotovili sta, da so se vsi zlagali. Na naslednjem sestanku sta živali soočili z njihovimi lažmi. Vse živali je bilo sram, svoje laži so obžalovale in se vsem opravičile, še posebej pa ovci in kokoši. Živali so tako spoznale, da ima laž kratke noge.
Claudia, 9. razred
Tjaša Zver in Branka Žnidaršič
marec 2017