V mesecu novembru so mlajši šolarji prebrali basen Zajec in želva.
Zajec se je posmehoval želvi zaradi njene počasnosti. Ta ga je vprašala, če si upa z njo tekmovati v teku. Zajec se je smejal in privolil. Ker pa je bila želva tako počasna, je zajec menil, da lahko med tekmo v senci še malo spi, saj je bil dan zelo vroč. Medtem ko je spal, je mimo prisopihala vztrajna želva, prva pritekla na cilj in zmagala.
Basen nas uči, da:
‒ se ne posmehujemo tistemu, ki je drugačen od nas,
‒ se počasi daleč pride.
 Zajec in želva |
Darja Bricelj in Marta Marenče
november 2016
Starejši šolarji so se v mesecu novembru posvetilu prijateljstvu. Pogovarjali so se, kakšen mora biti pravi prijatelj. Ugotovili so, da prijateljstvo niso le besede, ampak tudi dejanja, zato so ob tem nauku ustvarjali svoje basni.
Zajec in petelin
Nekoč sta živela lisica in volk, vsak sam zase. Napočil je dan, ko sta se spoznala in postala prijatelja. Vendar to ni bilo pravo prijateljstvo. Združila sta se le z namenom, da bi s skupnimi močmi škodovala drugim. Nekega dne sta zagledala na vrtu zajca. Takoj sta ga izbrala za žrtev. Zajec ni vedel, da mu hočeta kaj slabega, zato se jima je približal in ju ogovoril. Lisica in volk sta se začela smejati. Govorila sta mu Puhek Debeluhek. Privoščila mu nista nobene lepe besede. Zajec je spoznal, da se iz njega norčujeta, vendar ni vedel, kaj bi storil. Na srečo mu je na pomoč priskočil petelin. Zajec in petelin sta pomagala drug drugemu in postala dobra prijatelja. Bila sta res prava prijatelja, kar se je pokazalo takoj, ko sta se spoznala. Ko se dva spoznata in postaneta prijatelja, ni pomembno le to, da si zaupata, ampak da se izkažeta tudi v dejanjih.
Nauk »Prijateljstvo niso le besede, ampak tudi dejanja.«
Mia in Klara, 7. razred
 Mia, 7. razred |
Srna in medved
Pravega prijatelja je težko dobiti. Če ga najdeš, so časi, ki jih preživita skupaj, nekaj najbolj čarobnega. Tudi ta basen govori o prijateljstvu med srno in medvedom.
Bila je huda zima in vse živali v gozdu so si poiskale prenočišča in odšle v tople kraje, razen male srne. Tavala in tavala je po gozdu ter iskala skrivališče, kamor bi se skrila pred ledenim vetrom, ki je pihal vedno močneje. Ko je bila že na koncu s svojimi močmi, je zaslišala klic iz daljave. Nekdo jo je klical, vendar ga zaradi snega, ki je padal, ni videla. Sledila je glasu in končno prišla do njega. Pred malo srno je stal medved. Velik do neba in debel kakor slon. Nekaj časa sta se spogledovala, nato pa jo je medved z velikim nasmeškom povabil v svoj brlog. Srna je bila presrečna, zato se mu je dolgo časa zahvaljevala. Medved ji je ves brlog lepo razkazal ter ji nato podal odejico, da se je ogrela. Čez zimo sta tako ostala v brlogu in postala zelo dobra prijatelja. Ko pa je zima minila, se je srna od medveda poslovila in se odpravila na svojo pot.
Ugotovila je, da prijateljstvo niso le besede, ampak tudi dejanja.
Alja Nike, 1. letnik
Tjaša Zver in Branka Žnidaršič
november 2016
