Roža mogota
Iza je narisala osnutek velikega cveta, potem pa so ga dekleta; Iza, Brina in Eva; pobarvale.
Obesili smo ga v učilnico, in vsak, ki ga vidi, ga občuduje.
Tjaša pa je zanj oz. zanjo, za rožo, napisala še pesem.
Ime zanjo smo dobile iz Župančičeve pesmi Ti skrivnostni moj cvet, kjer ta skrivnostni cvet pesnik imenuje tudi roža mogota.
Naj roža in pesem razveselita tudi vas!
Na sredi travnika roža cveti,
taka je, ki ne zbledi.
Včasih dež nanjo pade,
vendar dež imajo rože rade.
Daje jim vodo, vir življenja,
vir vsakdanjega veselja.
Življenje kratko je
za ljudi, živali, rastline vse.
Zato živimo ga veselo,
da se nam bo vedno pelo.
Bodi hvaležen za vsak dan,
četudi ti ni z rožicami postlan!
