Zgodba
KRJAVELJ IN ZMAJI
Davno nazaj je živel berač, ki mu je bilo ime Krjavelj. Imel je čez šestdeset let, bil je srednje velikosti, bolj debel, imel je zdelane hlače, zakrpano suknjo in strgane čevlje.
Nekega dne so se v stari gostilni dobili Franc, Tinko in Krjavelj. Nekaj časa sta se Franc in Tinko pogovarjala o štirih zmajih, govorila sta, kakšne izmišljotine so to. Kar naenkrat je Krjavelj vstal in rekel, da se je z njimi srečal na gori pred mestom. Rekel je, da je dva zadel z lokom, dva pa z mečem. Tinko in Franc sta se nekaj časa glasno smejala, nato pa sta rekla, naj pove zgodbo.
Krjavelj je začel pripovedovati. Povedal je, da je pred nekaj dnevi zvečer odšel na goro. V bližini gradu je opazil, kako štirje zmaji bruhajo ogenj. Približal se jim je in so ga opazili. Franc je vprašal, kako se je počutil, ko so ga opazili. Krjavelj je odgovoril, da je bil najprej preplašen, nato pa je zbral pogum. Nadaljeval je zgodbo in povedal, da so ga zmaji napadli. Dva zmaja je uspel ubiti z lokom, dveh pa ni uspel, zato je skočil na nogo prvega zmaja in mu vanjo zabodel meč. Zmaj je padel na tla. Krjavelj je skočil nanj in mu meč zabodel v vrat. Takrat je bil prvi zmaj premagan. Ostal je samo še drugi zmaj. Ta je bruhnil vroč ogenj, vendar se je Krjavelj hitro umaknil, zato je zagorela lovska koča za njim. Ob gradu je zagledal lestev in dobil idejo. Hitro je splezal na grad. Z gradu je skočil na zmajev hrbet in zmaju zapičil meč v glavo. Tako je pokončal vse zmaje.
Ko je povedal zgodbo, se je počutil zelo ponosno. Franc in Tinko sta srečno gledala in mu plačala cel liter vina.
Bojan, 6. razred
