Ustvarjalni in raziskovalni december

Naše domače ime za zadnji mesec v letu je gruden. S svojim imenom gruden pripoveduje, da zemlja v tem letnem času leži po polju zmrznjena – v grudah. Značilno za december pa je tudi to, da ima sonce vsak dan manjšo moč in da so dnevi vsak dan krajši.
Vstopili smo v najbolj hladen letni čas – v zimo.

December je tudi čas praznikov. Zato so se v tem času prepletali ustvarjalne praznične delavnice in pouk.

Sestavni del pouka je tudi eksperimentalno delo.

Raziskovali smo gostoto snovi in njen vpliv na plovnost različnih predmetov. Ugotovitve so učenci povezovali s svojimi izkušnjami.

Z izkustvenim učenjem je veliko lažje razumeti in osvojiti nove pojme. Pri poskusu je bilo treba predvideti in izmeriti prostornino posamezne škatle ter ugotovitve zapisati v učni list.

Z izkustvenim učenjem je veliko lažje razumeti in osvojiti nove pojme. Pri poskusu je bilo treba predvideti in izmeriti prostornino posamezne škatle ter ugotovitve zapisati v učni list.

 

V likovnih delavnicah pa so učenci oblikovali voščilnice in darilca, ki jih bodo podarili svojim najdražjim in z njimi ogrevali njihova srca. Praznično smo skupaj z vzgojiteljico okrasili tudi učilnico in oddelek.

Za voščilnice smo uporabili liste drevesa ginko in odpadni dekorativni papir. S srcem narejena voščilnica ima veliko vrednost. Kdo se je ne bi razveselil?

Za voščilnice smo uporabili liste drevesa ginko in odpadni dekorativni papir. S srcem narejena voščilnica ima veliko vrednost. Kdo se je ne bi razveselil?

 

Spoznavali smo tudi običaje in praznovanje v božičnem času. Učenci so radi pripovedovali, kakšne so navade v njihovih krajih.

13. decembra, na sveto Lucijo, smo posejali božično žito in opazovali njegovo rast. Četrti dan je bilo visoko 2 cm, osmi dan pa 16 cm.

Ker je v učilnici zelo toplo, je bila tudi rast žita izredno hitra.

Ker je v učilnici zelo toplo, je bila tudi rast žita izredno hitra.

 

December je tudi čas inventur. Kar je slabega, odstranimo in naredimo prostor za novo. A tudi stare stvari včasih lahko spremenimo v nove.

Odpisane CD-je smo okrasili ter podložili in jih uporabili za podstavke k svečkam.

Odpisane CD-je smo okrasili ter podložili in jih uporabili za podstavke k svečkam.

 

Minca Gale
december 2016

Koledar

Ko se bliža konec leta, poleg vseh zaobljub, želja in načrtov potrebujemo tudi nov koledar.
Na koledarju si običajno označimo rojstne dneve in pomembne dogodke, na primer, kdaj imamo pregled pri zdravniku, kdaj gremo na počitnice, kdaj imamo obisk, sestanek ali zmenek.

Na našem oddelku smo koledar izdelali kar sami. Vsak mesec krasijo likovni izdelki učencev. Od začetka šolskega leta do današnjih prazničnih dni so nastale številne imenitne umetnine, zato je bil končni izbor kar zahteven.

Umetniški koledar že krasi učilnico na oddelku. Tudi vi si ga lahko ogledate nekaj vrstic nižje. Morebiti pa vam bo tako zelo všeč, da si ga boste celo natisnili. Tako bodo tudi vaše stene celo leto krasili edinstveni likovni izdelki osnovnošolskih in srednješolskih mojstrov.
 

Koledar

.

Naj čim več vaših dni v novem letu objemajo tople mavrične barve in naj bo vaš koledar v letu 2017 poln lepih dogodkov.
 

Tina Žvab
december 2016

Sobivamo z drugimi

V mesecu decembru so mlajši šolarji prebrali basen Podkovana žaba.

Bil je lep, sončen dan. Na bregu bajerja so se sončile žabe. Po cesti je prikopitljal konj in vlekel voz. Ena izmed žabic je vzdihnila: »Ah, kako rada bi tudi jaz tako kopitljala! Grem h kovaču, da mi naredi podkve.« »Toda žabe vendar nimate kopit! Če ti jih pribijem na podplate, te bo zelo bolelo,« je odvrnil kovač. »Kaj zato, hočem biti najbolj fina, edina podkovana žaba na sveut!«
Kovač je naredil majcene podkve in jih pribil žabi na noge. Joj, kako je bolelo! Žabica pa je potrpela in nato ponosno odkopitljala po cesti proti ribniku. Tedaj je priletela štorklja. Vse žabe so skočile in se skrile na dno ribnika, le podkovana žaba je bila prepočasna. Štorklja jo je pograbila s kljunom in odnesla.

Basen nas je naučila, da:
– bodimo zadovoljni s tem, kar nam je dala narava, in
– slabo konča tisti, ki se preveč ukvarja s svojim videzom.

Podkovana žaba

Podkovana žaba

Darja Bricelj in Marta Marenče
december 2016
 
 
 
Starejši šolarji so v mesecu decembru nadaljevali s pisanjem basni. Nastala je basen z naslovom Grdi raček in prijatelji z naukom Ne sodi knjige po platnicah.

Šolarke so besedilo dramatizirale, pripravile sceno in izdelale lutke.
Z lutkovno predstavo so razveselile mlajše šolarje, starše, zdravstveno in pedagoško osebje. Po predstavi so šolarje pod jelko pričakale drobne pozornosti, praznično razpoloženje pa so nam pomagali pričarati tudi mlajši učenci, ki so za vse pripravili okusne slaščice. Tako smo si v prijetnem vzdušju zaželeli srečen božič in vse dobro v novem letu.

 
Grdi raček in prijatelji (odlomek iz dramatiziranega besedila)

Pripovedovalec: Grdi raček se sprehaja okoli jezera, išče hrano in se pogovarja sam s sabo.
Grdi raček Tine: O, kako sem lačen, brskam in iščem, da bi našel kakšnega črvička, pa pod snegom nobenega ne najdem. Zelo me zebe in tako sem osamljen (žalostno se sprehaja). Noben sošolec me ne mara pa ne vem, kaj sem naredil narobe. Tudi jaz bi rad imel prijatelje in se z njimi igral.
Pripovedovalec: K jezeru se počasi in izgubljeno približuje zebra. Prične piti vodo iz jezera. Ko se napije, se prične razgledovati okoli sebe. Opazi grdega račka in ga ogovori.
Zebra Eva: O, pozdravljen, kako sem vesela, da sam te srečala. Kdo pa si ti?
Grdi raček Tine: Jaz sem Tine, obožujem črve in iščem nove prijatelje. Kdo si pa ti (se čudi raček)? Še nikoli nisem videl nobenega takšnega, kot si ti.
Zebra Eva: Jaz sam zebra Eva. Živela sem v živalskem vrtu, ker pa tam niso lepo skrbeli zame, sem pobegnila. Vendar pa me je zelo strah, lačna sem in osamljena.
Grdi raček Tine: Nič ne skrbi, kar stopi z mano do moje hišice. Pripravil ti bom nekaj za pod zob.

Klara in Mia, 7. razred, Elmedina, 9. razred

 
Nekaj utrinkov iz lutkovne predstave si lahko ogledate tudi vi.

 

Raček in zebra

Raček in zebra

Zajček, lisica in volk

Zajček, lisica in volk

LevčkiDecember04

Grdi raček in prijatelji

Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2017!

 

Tjaša Zver in Branka Žnidaršič
december 2016

Jesen

V mesecu novembru se je jesen že tako udomačila, da smo se ji popolnoma prepustili. Učencem ni bilo težko pripovedovati o svojih doživetjih v tem letnem času, kot so trgatev, martinovanje, nabiranje in pečenje kostanja, pobiranje poljskih pridelkov, kuhanje marmelade ter opazovanje odpadajočega listja. Pestrost tega letnega časa so prikazali tudi v obliki miselnega vzorca.
S svojo preobleko v številnih barvnih odtenkih rumene, oranžne, rdeče in rjave barve pa so nas listopadna drevesa tudi letošnjo jesen očarala. Zbirali smo liste različnih dreves in opazovali njihovo barvo, obliko, velikost ter robove.

Drugošolec je naredil lepljenko in za krošnjo dreves uporabil jesensko listje.

Drugošolec je naredil lepljenko in za krošnjo dreves uporabil jesensko listje.

 

V tem mesecu smo precej pozornosti namenili opazovanju vremenskih stanj in spoznavanju vremenskih pojavov. V času od 14. 11. do 18. 11. 2016 smo vsak dan ob 10. uri pogledali na splet, kakšna je ob tej uri temperatura zraka v Ljubljani. Skozi okno učilnice pa smo opazovali, kakšno je vreme in kaj se dogaja z vetrovno vrečo ob helioportu. Vse to smo zapisovali v tabelo. Ugotovili smo, da se moč in smer vetra spreminjata, temperatura zraka pa je bila za ta letni čas zelo visoka. Prevladovalo je delno oblačno vreme.

Po navodilih smo oblikovali papirnato vetrnico. Raziskovali smo, kdaj se najhitreje vrti.

Po navodilih smo oblikovali papirnato vetrnico. Raziskovali smo, kdaj se najhitreje vrti.

 

23. novembra nas je obiskala mobilna Hiša eksperimentov. Učenci so izvedli številne poskuse, nad katerimi so bili navdušeni.

Tudi učenci v izolacijskih sobah so bili deležni eksperimentiranja.

Tudi učenci v izolacijskih sobah so bili deležni eksperimentiranja.

 

Jesen pa ni le čas, ko se narava pripravlja na počitek. Je tudi čas, ko zaživijo popolnoma nove stvari. 7. novembra pred 200 leti je bila ustanovljena v Ljubljani prva javna glasbena šola. Imela je enega učitelja in 36 učencev. Danes glasbeno šolo obiskuje 15 % osnovnošolcev.
Tudi mnogi naši učenci jo obiskujejo v svojih domačih krajih. Čeprav učenje izbranega inštrumenta zahteva vsakodnevno delo, radi in s ponosom pripovedujejo o znanju, ki so si ga že pridobili v glasbeni šoli. V veselje so jim tudi nastopi, kjer s svojim igranjem razveseljujejo poslušalce. Prisrčno vzdušje znajo soustvariti tudi doma, kadar je na vrsti kakšno praznovanje. O tem smo se pogovarjali tudi na kulturnem dnevu z naslovom Glasba in poezija navdihujeta, preden so začeli učenci glasbeno in literarno ustvarjati.

Minca Gale
november 2016

Preproste božično-novoletne voščilnice

Čas na koledarju se hitro vrti in meseci se seveda prav tako hitro zamenjajo. Znova je na naša vrata potrkala zima in na oddelku smo se odločili izdelati svoje voščilnice. Kakor vsako leto ob tem času nismo mogli iz svoje kože. Le da miza letos ni bila polna materiala, namenjenega ustvarjanju, ampak smo čestitke izdelovali na nekoliko drugačen način. S pomočjo posebnih šablon smo s svinčnikom na list risali mandale, ki smo jih nato pobarvali z navadnimi ali bleščečimi flomastri ali pa z barvicami. Na koncu smo na spletu za naše voščilnice poiskali še verze. Vsekakor ne zato, ker ne bi imeli svojih besed, a nas je preganjala radovednost, kaj se na spletnih straneh najde.
Pošiljanje božično-novoletnih voščilnic zadnjih nekaj let zagotovo upada, kar so prav gotovo opazili tudi na Pošti Slovenije. Nadomeščajo jih namreč voščila v obliki sms-ov in tista, ki jih pošiljamo po spletni pošti. Prepričani smo, da bodo prejemniki naših voščilnic veseli, prav tako pa bodo spoštovali trud, ki smo ga posvetili izdelovanju.

Špela 7. razred, Adrian, 5. razred.

Špela 7. razred, Adrian, 5. razred.

Še več čestitk.

Še več voščilnic.

Špela, 7. razred, Adrian, 5. razred in Lara, 7. razred.

Špela, 7. razred, Adrian, 5. razred in Lara, 7. razred.

Andreja Gumilar
November 2016