KO SPET PRIDEŠ
Življenje je zgrajeno iz začetkov in koncev, rojstva in smrti ter vsega tistega vmes. Narava poskrbi za prilagoditve, tako kot so prilagojeni nekateri polži, ki zamenjajo svoj spol med življenjem, ko pač srečajo »ljubezen svojega življenja«.
Spominjam se, kako sem nekoč sedela na ograji. (Mogoče se boš tudi ti tega spomnil.) Takrat, na primer, sem verjela svojim lažem, kakor jim sedaj, ko poskušam ohraniti pepel pri ognju ali vsaj pri tlenju. Prijateljstvo se od ljubezenske zveze ne razlikuje kaj preveč. Dobro, s prijatelji ne spiš (po navadi), vendar se z njimi poljubljaš, objemaš, izmenjuješ energijo. Z njimi se prepiraš, jih spravljaš ob živce in jeziš. Si ljubosumen, naveličan in nasmejan. Moraš sprejemati in razumeti njihove napake, sklepati kompromise in prenašati njihove norosti. Zato je zdaj zelo podobno, ko greva narazen. Pa saj jo imam rada. A včasih se moramo ljudje preprosto sprijazniti z dejstvom, da sta se cesti s tehnološkim razvojem ločili in zdaj prva drvi v levo, druga pa v desno smer. To je del življenja, kajne? Da tisto, kar se rodi, po določenem zaporedju časovnih enot tudi umre. Za tem žalujemo. In ko se končno sprijaznimo z dejstvom, da ne smemo biti tako zelo egoistični, prinašamo samo še cvetje. Tako kot če ti nekdo umre. Te skrbi, kaj bo z njim? Kam bo odšel? Bo samo še nekaj molekul (ali pepela) v zemlji ali bo v drugi dimenziji, nebesih ali nekaj podobnega? Ne, seveda ne. Skrbi te, kako boš ti brez njega. Kako boš preživel in vse zmogel sam. (Smo pač samo ljudje.) No, tako sem prišla do spoznanja, da je bolje, da grem sama. Pa veste, ni mi dovolila. Oklepala se me je. Vem, vem. Ima me rada. Kakor imam jaz njo. Ampak tudi tebe sem imela rada, pa sem šla. Seveda sem se naslednji dan hotela vrniti, pa je bilo že prepozno. (Mogoče ne bi bilo prepozno, če bi ti to takrat tudi povedala.) Pravzaprav ne vem, katera je odšla prva. Navidezno sem bila jaz tista. A kdo bi lahko vedel, kaj je napisala usoda. Nekoč mi je nekdo rekel, da se usodi ne da ubežati. Najbolj ironično od vsega pa je, da ravno ta nekdo beži od nje, kakor da bi ga lovil trop pobesnelih zapuščenih psov.
Mavrica. Mavrica je dober primer, s katerim bi opisala življenje. Je lepa, posebna in relativna. Navidezna. Nedosegljiva.
Pajčevina. Pajčevina je dober primer, s katerim bi opisala prijateljstvo. Je krhka, prav tako posebna in varna. Varna za lastnika. Dokler ne pride nekdo in jo pomete.
Železniška postaja. Železniška postaja je dober primer, s katerim bi opisala ljubezen. Na videz se ves čas spreminja. Menjujejo se vlaki, menjujejo se ljudje. Simbolizira spremembo. Ampak nihče ne opazi, da vsak dan ob isti uri mimo pelje vlak, na katerem so isti ljudje. Da slej ko prej pelje mimo vlak, ki je nekoč že peljal tod mimo. Da golobi vsako leto gnezdijo na istem tramu. Nekoč sem ti rekla, da fanta in vlaka ne smeš nikoli čakati, ker vedno pride drugi. Rekel si mi, da že, ampak drugi je vedno star. Takrat ti tega nisem priznala, ampak čisto po tihem sem se strinjala s teboj.
Nekega dne, ko se boš vrnil, bom lahko prebolela, da je odšla tudi ona.
Nastja Strnad, 3. č
