Avtor: Mirsad Skorupan | Maj 14, 2016 | Čebelice, Oddelki
Sonce in veter sta se nekoč prerekala, kdo je močnejši. Slednjič sta se sporazumela, da je močnejši tisti, ki bo prisilil popotnika, da bo slekel svoj plašč.
Veter je takoj pričel pihati z vso silo, toda popotnik se je z obema rokama krčevito zavijal v plašč, da mu ga ne bi iztrgal. Nato je veter še silneje potegnil in popotnika je še bolj zazeblo, pa je še tesneje ovil plašč okoli ramen.
Zdaj je veter zapihal s tako silo, da so se lomile veje in se upogibala drevesa. Popotnik si je zapel plašč od vrha do tal in tako zategnil pas, da veter ni mogel nič več opraviti. Potem se je veter pomiril in rekel soncu:
»No, zdaj mu pa ti poskusi sneti plašč!«
Sonce je posijalo, ogrelo zrak in popotnik si je odvezal pas ter odpel vse gumbe na plašču. Kmalu je sonce tako toplo grelo, da je popotniku v plašču postalo prevroče. Slekel ga je in si ga vrgel čez ramo.
Tako je sonce dobilo stavo.
Kašubska pravljica
Ob prebrani pravljici smo ugotavljali, da lahko marsikaj dosežemo na premišljen način in ne s silo. Slikali smo toplo sonce, ki greje našo kožo, in ga prikazali z zaporedjem toplih barv.
Metoda Leban Dervišević
Avtor: Mirsad Skorupan | Maj 14, 2016 | Marjetice
ZGODBA O ČAROVNIKU
Suzana Ivanović
|
|
|
Nekoč je nekje, nedaleč v gradu živel čarovnik.Odločil se je, da gre v gozd po vse lepe stvari, ki jih najde, saj mu ni bil všeč njegov obraz.
|
Začel je jesti rože in metulje, čez nekaj časa pa sta prišla dva majhna otroka. Ko sta opazila, da čarovnik je prelepe rože in metulje, sta ga vprašala, zakaj to počne.
|
|
|
On jima je odgovoril, da zato, ker hoče biti lep.
Odgovorila sta mu, da mu bosta pri tem pomagala.
On se je čudil, kako bosta to naredila.
|
Po nekaj minutah je nastala najlepša maska, kar jih je kdaj svet videl. Nastala je maska iz najlepših rož, ki so jih lahko našli tam naokoli.
|
 |
|
Ko pa so nanjo sedli metulji vseh različnih barv, se je lesketala do vesolja in nazaj, lahko so jo videli celo astronavti. Luna in sonce sta bila kar ljubosumna na čarovnika.
|
Čarovnik se jima je lepo zahvalil za masko, nato so se poslovili in odšli vsak po svoji poti. Še vedno se ne ve, če so se še kdaj srečali in če še živijo. Tako se ta pravljica konča.
|
|
Avtor: Mirsad Skorupan | Apr 27, 2016 | Čebelice, Oddelki
Meseca februarja in marca je bila najbolje prodajana knjiga v Sloveniji SLOLvenski klasiki Boštjana Gorenca – Pižame. Knjiga bralcu na izjemno duhovit način približa slovenske klasike, zato vam zagotavljamo, da se boste ob branju zabavali.
Podrobno smo si ogledali Prešernovo Zdravljico, ki jo je Pižama predstavil z emoji. Takoj so bili šolarji za to, da sami »napišejo« pesem s čustvenimi simboli. Izbrali so eno izmed Grafenauerjevih pesmi iz zbirke Pedenjped.
Pri »prevajanju« so se zelo zabavali. Oglejte si, kako jim je uspelo.
Metoda Leban Dervišević
Avtor: Mirsad Skorupan | Apr 10, 2016 | Levčki
JEZA
Jeza je eno izmed osnovnih čustev. Vsak je kdaj jezen. Razjezijo nas lahko tako ljudje okrog nas kot tudi različne situacije, ki ne potekajo po naših načrtih. Včasih pa smo jezni celo sami nase.
V nadaljevanju si lahko v sliki in besedi ogledate zanimive upodobitve in razmišljanja naših učencev in dijakov o jezi.
Kaj oz. kdo jih lahko razjezi? Kako se ob tem počutijo? Kako reagirajo? In kdo jim lahko pomaga?
JEZA
Jeza je nadležna muha,
ki se neprestano mota v naši glavi
in mulo kuha
ter v meni se davi.
Jeza je žalost,
v tem je resnica!
A v meni zaprtost
kar naprej pronica.
Grdo obnašanje?
To je slaba manira.
Dobro izražanje?
Jezna vrata zapira.
Urška, 1. letnik
JEZA
Jeza je, pa je ni, v mnogih stvareh se prebudi.
Jeza je pojem, ki žal v tebi zaživi, četudi morda hotel ne bi.
Jeza je, pa je ni. Lahko je velika ali majhna, da vsakogar premaga.
A mi smo močni in odločni, jeza se bo skrila, svoj velik vrat v zemljo bo zarila.
Oh jeza, jezica, kaj si pa mislila, ko si mene si zamislila? Pri meni nimaš kaj iskati, ker jaz jo pustil bom pred vrati.
Stop! Sem rekel in poslal jo daleč stran, da bi le postavil sebe v bran.
Tako je jezica odšla daleč stran. Pri meni je končala, še ti naredi tako, da se te bala bo.
Nuša, 9. razred
JEZA
Biti ves od jeze je čisto brez veze,
je čisto brez veze, ker nič ne zaleže,
nič ne zaleže, le zganja tak hrup,
da človek ostane brez svojih uh.
A napak je jezo v sebi držati,
nič govoriti, le tiho molčati,
v sebi pa vreti kot lonec poln vode,
jeza res rabi polne odvode.
Le predaj jo nekomu, ki z njo delati zna,
nekomu, ki s tem že izkušnje ima.
Nekomu, ki ve, kaj narediti,
kako iz jeze mir v dušo dobiti.
Veš, kako je to? – Jaz vem!
Če želiš, ti na uho povem …
Benjamina, 3. letnik
JEZA
Začenja se. Moja največja sovražnica, a hkrati najboljša prijateljica je spet tu. Po eni strani mi škodi, po drugi pa me edina razume in se z meno bori. Najraje bi jo odgnala stran, a sem nemočna. Včasih mi pomagajo starši ali prijatelji in skupaj jo odženemo stran. Takrat si oddahnem, a sem vesela, da je prišla, saj me je nekaj naučila. In ta nauk pripomore k mojemu razvijanju v boljšo osebo in s tem k boljšemu, več vrednemu življenju.
Hana, 9. razred
Teja, 8. razred
Avtor: Mirsad Skorupan | Apr 10, 2016 | Žogice nogice
BOLNIŠNIČNE OLIMPIJSKE IGRE NA ODDELKU ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO
Bolnišnične olimpijske igre so na našem oddelku pričarale prav posebno vzdušje. Otroci, ki bi se sicer utegnili morda dolgočasiti, morda prepuščati gledanju televizije, so se nadvse izkazali v druženju ob športnih igrah. Te so se začele s pravo olimpijsko zaprisego, prav tako pa smo zapeli tudi olimpijsko himno. Otroci so se med seboj pomerili v različnih športnih disciplinah. Med tekmovanjem so upoštevali »fair play«. Drug za drugega so brezkompromisno navijali in z ostrim očesom spremljali rezultate. Bolnišnične olimpijske igre smo zaznamovali tudi s skupinskim plesom.
Igre so v polnem pomenu besede dosegle svoj namen, otroci pa so se ob njih neizmerno veselili in uživali.
