V aprilu, mesecu, ki je tudi mesec branja in knjig, saj je 2. april, Andersenov rojstni dan, tudi mednarodni dan knjig za mlade, je eden izmed učencev v Grafenauerjevi pesniški zbirki Skrivnosti izbral pesem Molk.
In tako smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je kdaj molčati, umolkniti, biti v tišini.
Spomnili smo se slovenskih pregovorov:
“Molk je zlato” in
“Kdor molči, devetim odgovori.”
Žiga iz 7. razreda je na temo tišine, ki jo čuti kot strah in osamljenost, napisal pesem.
Ko tišina zavzame te, ne veš, kam bi šel.
Sam v tišini si, nič ne slišiš, nič ne čutiš, tudi strah v tebi je.
Tam čakaš, da nekdo dotakne se te in nekaj reče ti.
Potem vse v tebi sprosti se, saj tišina kot strah je.
V sebi moraš premagati to tišino zahrbtno.
Ampak zdaj k bistvu pojdimo: da tišina vsepovsod je,
vsakdo njeno moč okusi.
Zato pazi se je in s svojimi prijatelji čim več druži se.
Indijanci pa o tišini pravijo tako:
Vzgoja za tišino in molk se je pri nas pričela že zelo zgodaj. Otroke smo učili mirno sedeti in se ob tem veseliti. Učili smo jih uporabljati čute, zaznavati razne vonje, videti, četudi je vse kazalo, da ni bilo kaj videti, pazljivo poslušati, ko se je zdelo, da ni bilo slišati glasu.
Vir: Ali veš, da drevesa govorijo: modrost Indijancev, Radovljica, Didakta, 1996, str. 51.
Spraševali smo se tudi, kako bi narisali molk oz. tišino.
Ker nismo našli prave ideje, smo na spletu poiskali sliko narave, v kateri človek lahko najde mir in tišino.
