Praznično vzdušje, trije dobri možje in različni obredni dogodki v mesecu decembru dajejo življenju v tem času čaroben navdih. V adventnih, božičnih in novoletnih praznikih nas prevevajo posebna čustva, čarobnost, domišljija in odprtost srca.
Že v začetku meseca smo kot vsako leto na oddelku postavili božično- novoletno smreko, ki se kiti z otroškim okrasjem. Ugotovili smo, da jo učenci različno poimenujejo: novoletna jelka, božično drevo, božična smreka in podobno. S pomočjo »strička Googla« smo raziskali, od kdaj je ta običaj in zakaj so poimenovanja za drevo tako različna.
Drevo je značilen simbol božiča. Njegova simbolika se navezuje na pomen zelenja med antičnimi ljudstvi, kjer je bilo drevo simbol upanja in veselja. Božično drevo naj bi postavili protestanti. Legenda namreč pravi, da je ustanovitelj reformacije Martin Luther domov prinesel smrečico in jo okrasil s svečkami, njegova družina pa je ta običaj ponavljala iz leta v leto. Za osvetlitev smrekice ga je navdihnila lunina svetloba, s katero so bile obsijane zasnežene smrečice v gozdu.
Prva drevesca so krasili s papirnatimi rožami, z jabolki in s svečkami, pa tudi z orehi in z raznimi slaščicami. Na Slovenskem se je običaj uveljavil okoli leta 1845, najprej v mestih, na podeželju pa še veliko kasneje. Po drugi svetovni vojni so drevo poimenovali novoletna jelka, v zadnjih dvajsetih letih pa se pogosteje vrača prvotno poimenovanje, božična smreka.
Pod smrečico se pripravijo tudi lično zavita darila. Z učenci smo ugotavljali, da ima vsaka družina drugačne navade pri praznovanju in obdarovanju, zato lahko rečemo, da je način praznovanja in obdarovanja del družinske tradicije in družinskih vrednot.
Darila najpogosteje podarjamo tistim, ki so nam blizu in nam veliko pomenijo. Tako jim izkažemo pozornost, sporočamo, da jih imamo radi in jih spoštujemo. Tudi učenci so izdelali izvirna darila in enkratne voščilnice. Darila, ki jih izdelamo sami, imajo veliko osebno vrednost, saj z njimi podarimo tudi čas, ki smo ga ob ustvarjanju namenili dragi osebi.
