Osamosvojitev Slovenije
Leta 1980, po smrti Josipa Broza Tita, predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki jo je sestavljalo več republik, med njimi Slovenija, so se začele gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca te države.
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije
V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev.
Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej
25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Jugoslovanska vojska, imenovana Jugoslovanska ljudska armada (JLA), je že dan po razglasitvi osamosvojitve poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela desetdnevna vojna, v kateri sta slovenska teritorialna obramba in slovenska policija premagali JLA. Začela so se pogajanja na Brionih, ki so se končala z podpisom brionske deklaracije. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije in oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak JLA.
Samostojna Slovenija
Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992. Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze NATO, 1. maja 2004 pa tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto evro.
