NEUSTREZNO VEDENJE ZMOREMO SPREMENITI V USTREZNO

Včasih se zgodi, da je učenec napoten v bolnišnico zaradi izjemno neustreznega vedenja doma ali / in v šoli. Neustrezne oblike vedenja so izrazito močno izražene pri učencih s hiperaktivno motnjo, s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami, s kljubovalnim vedenjem in z oblikami visokofunkcionalnega avtizma. Težave z vedenjem se pogosto prepletajo tudi z učnimi težavami.

Učenci ob vedenjskih in čustvenih težavah kažejo tudi šibkosti na področju medsebojnih odnosov, prisotni so pogosti izbruhi jeze in razdiralnega vedenja. Lahko pa so zaprti vase, tihi in le stežka dostopni. Njihova samopodoba je slaba, ob tem pa težko sprejemajo odgovornost za lastno ravnanje. Nekateri izmed njih pogosto izkazujejo oblike nasilnega vedenja.

Dobra novica pa je, da se otroci ustreznega vedenja lahko naučijo – sami ob prihodu v bolnišnico nad to idejo sicer niso najbolj navdušeni. Takoj pa, ko na lastni koži začutijo prve uspehe, kar žarijo od veselja in navdušenja!

V bolnišnici se mlajši učenci ob vsakodnevnem učnem delu tako učijo slediti šolskim pravilom, učijo se samonadzora, nadzirajo svojo upornost in nasilnost, svoje probleme se učijo reševati konstruktivno, prevzemajo odgovornost za lastno ravnanje in iz dneva v dan postajajo samostojnejši.

Tako so postopoma vedno bolj zadovoljni sami s seboj in s svetom okoli sebe. V šolo hodijo radi, samostojno pa tudi opravljajo domače naloge.

Vse, kar je bilo še pred kratkim nemogoče, postane mogoče.

Kako pa dosežemo vse našteto?

Učenci so poleg zdravljenja, ki poteka v bolnišnici, vključeni tudi v t. i. program modifikacije vedenja. To je vedenjski pristop, ki vključuje sistematično opazovanje, merjenje in beleženje vedenja, postavljanje ciljev in vrednotenje programa.

Osnovni elementi programa:

😆    Imamo jasna pravila, ki jih ponavljamo iz dneva v dan:

Nekaj primerov:POSLUŠAM NAVODILA ODRASLIH.

DO SOŠOLK IN SOŠOLCEV SEM PRIJAZEN/A.

SKRBIM SAM/A ZASE.

DOMAČE NALOGE PIŠEM SAM/A.

 

😆 Vse podatke o našem sodelovanju natančno beležimo, prav tako iz dneva v dan:

😆 Ob koncu tedna smo za vloženi trud nagrajeni:

 

Uporabljeni vedenjski pristop ob zaključku hospitalizacije predamo v uporabo učiteljem v matični šoli otroka in seveda staršem, saj je vse naučeno v času bivanja v bolnišnici potrebno še kar dolgo ponavljati in utrjevati.

Naše geslo pa je:  »Zmorem – če hočem!«