Na kulturnem dnevu smo učenci med drugim raziskovali tudi slovenske skladatelje. S pomočjo časovnega traku, ki smo ga »risali«, smo ugotavljali, v katero glasbeno obdobje sodijo. Ugotovili smo, da se Slovenci lahko pohvalimo s pestrostjo in velikim številom glasbenih ustvarjalcev klasične glasbe.
Začelo se je že v obdobju pradavnine. V jami Divje babe pri Idriji so bili odkriti ostanki paleolitske piščali, narejene iz medvedje kosti. V obdobju renesanse je glasbeno ustvarjal Jacobus Gallus.
V miselnem vzorcu, ki smo ga izrisali so predstavljeni skladatelji od 1. svetovne vojne dalje, po generacijskih obdobjih. Prav zanimivo pa je poslušati tudi njihova glasbena dela.
MARIJ (Julij) KOGOJ
(+ 20. 9. 1892, Trst, † 25. 2.1956, Ljubljana)
Rodil se je 20. 9. 1892 kot Julij Kogoj v Trstu, Marij pa je dobil ime po svojem pokojnem bratu. Bil je sirota, zaradi težkih družinskih razmer je otroštvo preživljal v Kanalu.
Bil je glasbeno nadarjen učenec, zato so ga usmerili v nadaljnje šolanje. Študiral je v goriški gimnaziji. Glasbe se je sprva učil sam, komponirati pa je začel leta 1910, še preden je pridobil formalno glasbeno izobrazbo. V gimnaziji je objavil moderno zborovsko skladbo z naslovom Trenotek in bil za svoje delo pohvaljen.
Kompozicijo je študiral na Dunaju in pri Arnoldu Schoenbergu, kjer se je seznanil z glasbenim ekspresionizmom.
V Ljubljani je deloval kot glasbeni kritik in korepetitor (pianist, ki spremlja izvajalce na solističnih instrumentih) v operi.
Marij Kogoj je najvidnejši predstavnik glasbenega ekspresionizma na Slovenskem. V Ljubljani se je uveljavil kot pomemben skladatelj, glasbeni pedagog in glasbeni kritik.
Kogojeva dela:
Instrumentalna dela (suita Če se pleše).
Vokalno instrumentalna dela (samospevi, opera Črne maske).
Zborovske skladbe (Trenotek, Večerni zvon, Barčica, Otroške pesmi).
Opera Črne maske
Opera Črne maske je prva slovenska ekspresionistična opera v dveh dejanjih na besedilo in v petih slikah. Libreto je po istoimenskem besedilu ruskega pisatelja Leonida Andrejeva in slovenskem prevodu Josipa Vidmarja napisal skladatelj sam.
Delo je nastajalo v letih od 1924 do 1927. Prva predstava je bila 7. maja 1929 v ljubljanski Operi. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave Mirkom Poličem sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal. Vlogo vojvode Lorenza je interpetiral baritonist Robert Primožič, donna Francesca pa je bila sopranistka Vilma Thierry. Opero so v Ljubljani uprizorili leta 1957 in 1990, v Mariboru pa leta 2012.
V skladateljev spomin vsako leto v Kanalu ob Soči priredijo mednarodni glasbeni festival Kogojevi dnevi.
Literatura in viri:
- Pesek A., Glasba danes in nekoč, Učbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana, Rokus Klett, 2007.
- Vrbančič I.., Prel M., Veit J., Glasba 9, Učbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005.
- Oblak B., Glasba v 20. stoletju, Učbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu devetletne osnovne šole, Ljubljana, DZS, 2009.
- Http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crne_maske, pridobljeno 12. 6.2013.
- Http://www.rtvslo.si/kultura/film/po-poti-nemirnega-ustvarjalnega-duha-marija-kogoja/296773, pridobljeno 12. 6.2013.
- Http://www.primorske.si/Kultura/Julij-Kogoj-je-ze-davno-mrtev-zivi-le-se-Marij.aspx, pridobljeno 12. 6.2013.
- Http://www.kulturnidom-ng.si/glasbeniprogram-svetifrancisek-060704.html, pridobljeno 12. 6.2013.
- http://www.pa-ng.si/razstave/87, pridobljeno 12. 6.2013.
Tara, 7. razred
