PRAVLJICE
Pravljice se končajo srečno in dobro vedno premaga zlo – to je osnovno sporočilo vseh pravljic. Junaki na poti do srečnega konca preživljajo zahtevne pustolovščine, modro in sočutno izbirajo in so za svoj trud, modrost in sočutje poplačani.
Prebrali smo kar nekaj različnih pravljic, se ob njih smejali in trepetali in se na koncu veselili. Jure iz 4. razreda pa ni le spoznaval tujih pravljic, ampak je napisal tudi svojo pravljico – pravljico o zmaju.
ZMAJ HENRIK
Nekoč je živel zmaj po imenu Henrik. Živel je v votlini. Ta votlina je bila v majhnem gozdu. Henrik je bi prijazen in ni hotel škodovati ljudem. Toda ljudje so se ga bali, saj je bil velik in je bruhal ogenj.
Nekega dne mu je zmanjkalo hrane in se je odpravil v vas. Vaščane je prosil za nekaj hrane. Ljudje so se ga ustrašili in začeli metati kamenje vanj. Zmaj je začel bežati. Med potjo je bruhal ogenj. Letel je dolgo časa. Kmalu je bil zelo utrujen. Na robu velikega gozda se je ulegel in zaspal.
V tem času so se prebivalci vasi dogovorili, da bodo šli iskat zmaja kar takoj. Hodili so in hodili in megla je padla na zemljo. Zaslišali so tuljenje volkov. Vaščani so se pripravili na boj. Najprej se je prikazal en volk, nato pa še ves njegov trop. Volkovi so malo počakali in potem napadli. Zmaj je zaslišal človeške krike. Boj je bil vedno bolj srdit. Ljudje so opazili še en par velikih oči. Sprva so mislili, da je prišla še ena divja zver. Iz sence pa se je prikazal zmaj. Z ognjem je začel odganjati volkove. Ko so se volkovi razbežali, je zmaj odpeljala ljudi nazaj v vas. Vaščani so mu bili zelo hvaležni in so ga nahranili.
Neki vaščan je povedal zmaju o lepi princesi, ki je zaprta v temačnem gradu. Ta grad je za devetimi gorami. Princeso pa varuje hudoben kraljevič, ki se je spremenil v štiriroko pošast. Zmaj se je odločil, da bo rešil princeso. Ko se je odpravil na pot, so mu ljudje zaželeli veliko sreče.
Zmaj je letel devet dni in prišel do gradu. Zagledal je štiriroko pošast. Tudi pošast ga je zagledala in ga napadla. Zmaj se je umaknil in začel bruhati ogenj. Ko je tretjič bruhnil ogenj, se je pošast spremenila v pepel. Zmaju se je od tega pepela začelo vrteti in zaspal je pred vrati gradu.
Iz gradu je pritekla kraljična in zmaja poljubila. Zmaj se je spremenil v lepega princa. S princeso sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.
