Prihaja poletje

Zaključujemo šolsko leto 2022/23. Nekateri šolarji so imeli zelo zahtevno zdravljenje, a so kljub temu uspešno zaključili šolsko leto. V Bolnišnični šoli so za prizadevnost pri šolskem delu prejeli pohvale. 

Sodelovali so tudi pri prispevkih za šolsko glasilo Utrinki. 

V drugi polovici junija pa se je intenzivnost šolskega dela zmanjšala. Šolarji so sodelovali v projektu Fraktalna mreža, v ustvarjalnih dejavnostih, na športnem, kulturnem in tehniškem dnevu. 

Na tehniškem dnevu smo se posvetili izdelovanju lepljenk na folijo. Uporabili smo prosojen papir, zaradi česar se je izdelek še posebej lepo svetlikal, če smo ga usmerili proti svetlobi. Nastale so morske živali: ribe, raki in morski konjički. 

Prvošolka Tija pa je izdelala veselo hobotnico, ki je nagajivo poplesavala. Tija komaj čaka, da bo prišel čas, ko bo odšla na morje in bo mogoče videla tudi »ta pravo« hobotnico. 

Želimo vam sončne, sproščujoče in smeha polne počitnice! 

 

Metoda Leban Dervišević
junij 2023

Srečanje društva Imuno

Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi na kratko imenujemo kar društvo Imuno. Združuje vse, ki skrbimo za čim bolj celostno obravnavo otrok in mladostnikov z imunskimi boleznimi, ki se zdravijo na Kliničnem oddelku za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo – na oddelku čebelic na Pediatrični kliniki.

V soboto, 13. 5. 2023, smo se po treh letih zopet srečali v živo na Pediatrični kliniki. Srečanje je bilo sestavljeno iz strokovnega dela, kjer so starši in starejši šolarji prisluhnili našim strokovnjakom: pediatrom, medicinski sestri, fizioterapevtki in mami otroka s kronično boleznijo.

Predavali so o obravnavi redkih imunskih bolezni v Sloveniji in sodelovanju v evropskih referenčnih mrežah, o neželenih učinkih zdravil za zdravljenje revmatskih bolezni, o pomenu športa in vadbe doma pri otrocih z revmatskimi boleznimi, o cepljenju in alergijskih boleznih, o vlogi zdravstvene nege pri obravnavi otrok z imunskimi boleznimi ter o obvladovanju stresa kronične bolezni pri otroku.

Vzporedno s predavanji je potekal družabni del za predšolske otroke in mlajše šolarje. Pričeli smo s poslušanjem zgodbe o malem čuku, ki živi v Nuku, z naslovom Čukec Nukec. Otrokom jo je prebrala avtorica zgodbe Helena Janežič, ki deluje v NUK-u, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Nato so otroci samostojno ustvarili vsak svojo knjižico.

Po literarnem ustvarjanju je sledila sprostitev s cirkuško delavnico. Šolarji, željni miselnih izzivov, pa so lahko ves čas igrali šah v šahovskem kotičku.

Prijeten in poučen dan smo zaključili s kosilom ob prijetnem druženju. Zelo dragoceno je, da nam društvo omogoča neformalna srečanja, na katerih se lahko spoznavamo, navezujemo stike s starši in sorojenci.

Veseli nas, da se z otroki in mladostniki srečamo tudi takrat, ko njihovo zdravstveno stanje ne potrebuje bolnišnične obravnave in jih lahko spremljamo, kako kljub kronični bolezni rastejo, se razvijajo, šolajo, se ukvarjajo z različnimi hobiji in živijo kvalitetno ter polno življenje.

Metoda Leban Dervišević
maj 2023

Svetovni dan knjig za otroke

2. april je bil razglašen za svetovni dan knjig za otroke na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Praznujemo ga na rojstni dan Hansa Christiana Andersena.
Poslanico ob svetovnem dnevu knjige za otroke je letos napisal Vagelis Iliopoulos, grški pisatelj in ravnatelj osnovne šole v Atenah. Ilustrirala jo je Photini Stephanidi.

Grški pisatelj Iliopoulos uvede poslanico z besedami: »Jaz sem knjiga. Ti si knjiga. Vsi smo knjige. Moja duša je zgodba, ki jo pripovedujem. Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo … Vsaka izmed nas je edinstvena. Vsaka od nas je upravičena do tvojega spoštovanja, do tega, da jo bereš brez predsodkov, do mesta v tvoji knjižnici.«

Zgodbo nam v obliki stripa predstavlja četrtošolec Niko Rebula. Naslovil jo je Tekma s podmornicami.

Če pa pokukamo v Janezovo knjigo, ugotovimo, da je njegova knjiga zbirka pesmi. Nam je ponudil v branje pesem z naslovom Violončelo.

Violončelo

to je inštrument,
nanj lahko igraš,
primeš ga za vrat in lok
in iz njega izvabiš zvok.

To pa ni tako lahko,
treba vadit’ je zelo.
Ko čelo pizzicato zaigra,
to razveseli vsakega.

Janez, 6. razred

Metoda Leban Dervišević
april 2023

Filmski dan in še kaj

V mesecu marcu smo v sodelovanju s kinom Kinodvor izpeljali tehniški dan Kino na obisku. Šolarji so prejeli lične ovojnice z dostopom do spletnih vsebin Kinodvora. Ogledali smo si kratke igrane in animirane filme, po ogledu filmov pa smo likovno ustvarjali.
Ko smo si ogledali animirani filma Kapljice in zapisali podatke o njem v filmski dnevnik, smo risalni list pobarvali z vodenimi barvicami, ga potresli s soljo in kapljice izrezali. Obesili smo jih na sončno mesto in opazovali, kako so sončni žarki osvetlili kapljice.

Po ogledu kratkega igranega filma Oblike umetnosti je Mojca izdelala preprosto, a izjemno sporočilno lepljenko. Z njo je prikazala dva svetova različnih otrok, ki živita na različnem koncu sveta, na različne načine, a ker sta oba prijazna in srčna, se lahko razumeta med seboj.

V pisemskih ovojnicah Kinodvora je šolarje pričakal tudi material za izdelavo zastavic. Krasile so bolniško sobo in sporočale: “Danes je filmski dan!”

V marcu smo se spomnili tudi na 8. marec, dan žena, in na materinski dan 25. marca. Mamice smo razveselili z rožicami iz krep papirja.

In z veseljem vam predstavimo še mlado umetnico Alisso, ki je narisala metulja monarha. Metulj je deklica s poškodovanimi krili in očesom. Predstavlja otroke v bolnišnici, vsak je nekoliko drugačen, a kljub temu izredno lep. Tako kot metulj monarh.

Metoda Leban Dervišević
marec 2023

Ob kulturnem dnevu

Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku namenimo kulturni dan našemu največjemu pesniku, Francetu Prešernu, in kulturi nasploh. Razmišljali smo o pesništvu danes in ugotavljali, ali je v sodobnem času manj mladih pesnikov kot nekoč ali temu ni tako.

Poezija oziroma pesništvo je literarna zvrst, za katero je značilno, da skozi besede izraža občutke, čustva in razmišljanja, naj si bo o lepoti, ljubezni, bolečini, življenju ali smrti.

Toda kako ubesediti lepoto jezika v rimah? Pesem nastane, ko ima pesnik vesel ali žalosten dan, ko si dopusti začutiti in se povezati s svetom okoli sebe. In ko pride prava ideja, se od nekod pripeljejo rime.

A moramo priznati, da se v bolnišnici pogosto počutimo slabo, nekako takole, kot pravi Feri Lainšček v pesmi Počivam.

Lainščkove pesmi iz zbirke Ne, pesmi zelo radi prebiramo. Ravno zaradi zanikanja, ki je med mladostniki prisotno, njegove pesmi pritegnejo tudi šolarje in dijake.

A od kod pride navdih za lasten stih?

Mlada pesnica Liza se le nasmehne in skomigne z rameni. Predstavljamo vam njeno pesem z naslovom Dva obraza.

Ilustracijo, ki bi ustrezala pesmi, pa smo želeli pridobiti s pomočjo spletne strani DALL-E 2 Open AI, ki jo šolarji že dobro poznajo. Z njeno pomočjo vam umetna računalniška inteligenca razreši čisto vsak izziv: tudi nariše, naslika oziroma ustvari digitalne produkte po vašem navodilu.
Napisali smo navodilo, naj nariše dva obraza, enega svetlega, drugega temnega. Ker je postalo raziskovanje zabavno, smo podali malce drugačno navodilo. Želeli smo, naj naslika dve dekleti, eno, ki gleda na desno, in drugo, ki gleda na levo.
Poglejte, kakšne digitalne različice nam je ponudila umetna inteligenca. Kaj menite, kakšna bo umetnost v prihodnosti?

Metoda Leban Dervišević
februar 2023

Šivamo

Bilo je nekoč, v davnih časih, ko so babice pozimi šivale ali pletle ob topli peči. Danes babice v supergah hodijo na telovadbo za seniorje, se učijo na univerzi za tretje življenjsko obdobje in objavljajo fotografije na družbenih omrežjih.

Kaj pa počnejo vnuki in vnukinje?

Dopoldan hodijo v šolo, popoldan pa se učijo, hodijo na različne izvenšolske dejavnosti, se igrajo s prijatelji in najraje igrajo igrice na računalnikih.

Kadar pa nanese tako, da otroci pridejo v bolnišnico, so dnevi še posebej dolgi in se lahko v Bolnišnični šoli preizkusijo tudi v ročnih spretnostih. Mesec januar je ravno pravšnji za šivanje. Prav pogumno so šolarji prijeli ostro šivanko in v njeno ozko uho vdeli sukanec.

Šiv za šivom so izpod spretnih prstov nastajali ptički, sadeži, prevozna sredstva. Opremili smo jih tako, da jih bodo učenci lahko uporabljali kot obesek za ključe ali pa kot bralno kazalo. Unikatno izdelano darilo je še posebej cenjeno.

.

Finomotorične spretnosti, med njimi tudi ročna dela, koristno vplivajo na osredotočanje, vztrajnost in natančnost. Zato tudi radi šivamo in smo ponosni na svoje izdelke. Z njimi polepšamo potovalne torbe ali peresnice ali pa jih podarimo najdražjim.

.

Metoda Leban Dervišević
januar 2023