Pustni torek

Prilagojenim okoliščinam navkljub smo februarja poleg kulturnega praznika obeležili tudi pust. Na pustni torek so šolarji spoznali slovensko ljudsko pripovedko Kurent.

Kurent (tudi korent) prihaja s Ptuja, kjer se vsako leto odvija največje pustovanje v Sloveniji. Letos pa se je 61. pustni karneval na Ptuju zaradi epidemije odvijal po spletu v obliki arhivskih posnetkov.
Tudi mi smo si ogledali posnetek s kurentovanja prejšnjih let, ki so ga pripravili v oddaji Infodrom .

Šolarji so upodobili kurenta in opisali njegove značilnosti:
»Kurent je oblečen v ovčjo kožo, okrog pasu ima pripete zvonce, iz ust mu moli dolg jezik, na glavi ima masko in rogove, okrašene s pisanimi trakovi, na nogah pa rdeče gamaše. Nekateri imajo tudi ježevko; palico, ki je ovita v ježeve bodice.«

Seveda pa smo se želeli tudi sami našemiti. Vsaj za trenutek smo odložili medicinske maske. Nadeli smo si pustno masko in se prelevili v različne živali. Oglejte si poskočno žabico, ki je ob pesmi Žabe svatbo so imele skakljala znotraj svoje mlake (bolniške sobe).

Nekateri učenci so namesto izdelave maske izbrali izdelavo pajaca iz papirja, vendar to ni bil navaden pajac. Stal je na nosu in to čisto navpično. Uganite, kako mu je to uspelo. Je imel kaj čarobnega skritega v roki?

Na pustni torek norčij ne zmanjka.
Srčno upamo, da so pustne maske letos pregnale ne le zimo, temveč tudi »bodičasti virus«!

 

Metoda Leban Dervišević
februar 2021

Dejavnosti v času korone – ŠE VEČ O BRANJU

Tudi februarja so si naše učenke in dijakinje prosti čas najpogosteje krajšale z branjem.
Zagotovo je bilo branje zanje tokrat še bolj zanimivo in edinstveno doživetje, saj so si izdelale svoje bralne kazalke.

K branju smo tudi vas spodbujali že prejšnji mesec, med drugim tudi s seznamom knjig. Tokrat pa so vam učenke in dijakinje pripravile še kratke predstavitve svojih najljubših knjig. Upamo, da vam bomo na tovrsten način izbiro še nekoliko olajšali, saj vemo, da je na knjižnih policah knjig res veliko.

Mende Nazer in Damiew Lewis: Sužnja
Sužnja je avtobiografija, ki govori o suženjstvu. Je izjemen prikaz temne plati človeštva, ki izkorišča sočloveka in ga ima za manj vrednega. Govori o vseh tegobah in stiskah, ki jih prestaja Mende, ter kako jih odpravimo. Kljub temačnosti teme se zgodba srečno konča, marsikdaj pa ni tako. Knjiga nam odpira vprašanja o enakosti in trgovanju s sužnji.

James Dasher: Labirint
Je fantazijsko-pustolovska knjiga, ki govori o tem, kako okrog trideset mladih fantov poskuša preživeti in pobegniti iz ogromnega labirinta, v katerem so ujeti. Priporočala bi jo, ker ima veliko zanimivih zapletov in je napeto branje vse do konca.

John Green: Lažna mesta
Govori o fantu Quentinu, ki mu je všeč Margo. Neke noči se ta pojavi pred njegovim oknom in se skupaj odpravita v razburljivo noč. Naslednji dan pa Margo izgine in Quentin se s tem ne more sprijazniti, zato se odloči, da jo najde z namigi, ki jih je pustila za sabo.

Andy Weir: Marsovec
Knjiga govori o astronavtu, ki se po nenadni evakuaciji znajde na neposeljenemu planetu. Skozi zgodbo spremljamo njegovo iznajdljivost, vztrajnost in željo po preživetju.

Vinko Möderndorfer: Kit na plaži
Knjiga govori o najstnici Niki, ki je zgovorna, lepa in med sošolci priljubljena. S starši se preseli in zadnji dan osnovne šole konča drugje. Nika pa že dolgo časa varuje skrivnost in si želi, da zanjo ne bi izvedel nihče. Knjigo bi zelo priporočala, ker je zanimiva, hkrati pa tudi poučna. Iz te knjige se lahko veliko naučimo, saj govori o sprejemanju drugačnosti.

Adam Silvera: L’ultimate notte della nostra vita
Knjiga govori o dveh fantih, ki imata samo še en dan življenja. Spoznata se preko aplikacije in se odločita, da bosta skupaj preživela njun zadnji dan.

Devetošolka Tina pa nam je zaupala, da večkrat rada vzame v roke nalivno pero in se preizkusi v pisanju pesmi. Eno izmed teh je delila z nami. Uživajte!

 

ŽELJA
Nekaj je v tebi,
globoko notri skrito,
čutiš nekaj v sebi,
v srcu je zabito.

Nekaj tiho govori,
ti poslušaš glas,
plamen nežen ti gori,
smeji se tvoj obraz.

Tih šepet postaja,
bolj in bolj močan,
kakor pes zalaja,
s srečo obsijan.

Poln glas veselja,
nič več ni zaspan,
to je tiha želja,
ki prišla je na dan.

Tina, 9. razred

Tjaša Zver
februar 2021

Prešernovanje

V pričetku februarja smo izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje.

Najmlajši učenci so ob slikanici O dečku, ki je pisal pesmi, spoznavali življenje Franceta Prešerna. Sledil je pogovor o kulturi in slovenskem kulturnem prazniku.

Kaja je na temo slovenski kulturni praznik izdelala igro spomin.

Učenci so spoznali slovensko himno in njen pomen.

Sličice iz igre spomin smo dopolnjevali z ustreznimi besedami.

Tudi učenci druge in tretje triade so spoznavali pomen kulture in kulturnega praznika ter ga obeležili z likovnim, literarnim, glasbenim in gibalnim ustvarjanjem na temo Franceta Prešerna, njegovega življenja in dela.

 

Marku so v Prešernovih verzih zelo všeč starinske besede.

Naši šolarji so radi pripovedovali o lastnem ustvarjanju na področju kulture.
Osmošolec Marko nam je povedal, da je zelo dejaven na glasbenem področju. Napisal je sestavek o francoskem rogu, ki ga igra že štiri leta.

Francoski rog

Glasba mi je zelo všeč, to pa je razlog, da že sedem let pojem v šolskem zboru.
Pred štirimi leti sem se odločil za igranje na francoskem rogu. Stane 3000 evrov, zato mi je krajevna glasbena šola ponudila svoj inštrument. Bil sem zelo vesel, da staršem ni bilo treba kupiti tako dragega trobila.
Dvakrat ali trikrat na teden sem moral obiskovati teorijo in vaditi rog.
Kmalu sem se pridružil majhnemu orkestru, v katerem moji prijatelji igrajo trobente, flavte, saksofone in klarinete. Pogosto smo bili povabljeni na različne šole, na katerih smo izvajali koncerte za mlado občinstvo.
Trenutno sem hospitaliziran, po nekaj tednih pa se vrnem domov in bom še naprej igral svoj francoski rog.

 

Učenci so spoznali tudi letošnje Prešernove nagrajence. Z glasnim branjem pesmi Ferija Lainščka smo se spomnili tudi na 5. februar, svetovni dan glasnega branja.

Minca Gale in Meta Kerševan
februar 2021

Ljubeznivi februar

Kaj je ljubezen?

.

 

Ljubezen je nekaj posebnega, je poljub.
Matej, 13 let

Ljubezen je nekaj, kar čutiš v sebi.
Adnan, 16 let

Ljubezen je »šmir«.
Urban, 15 let

Ljubezen je sreča življenja.
Marko, 13 let

Ljubezen je, ko imam nekoga rad.
Gal, 13 let

Ljubezen so drevo in zvezde.
Benjamin, 7 let

Ljubezen je, ko imaš nekoga rad, kot imam jaz rada mamico.
Lija, 8 let

Ljubezen je srce.
Ana, 7 let

Ljubezen, ki prinese srečo.

 

 

Ljubezen in srce

Ljubezen je v naših srcih,
naše srce je ljubezen.

Ko smo zaljubljeni, smo nasmejani,
veseli, srečni in zdravi.

Zaljubljeni se imamo radi,
še najbolj spomladi.

Rožice si prinesemo
in si ljubezen izrečemo.

Lija, 8 let, Ana, 7 let

 

 

Ljubeznivi učenci bolnišnične šole URI Soča

 

 

Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2021

15. 2. Mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Zlata pentlja, simbol boja proti otroškemu raku

 

Živimo v času, kjer se vedno več ljudi sooča z različnimi oblikami bolezni, med katerimi je zelo pogosto rak. Z rakom se soočajo tudi naši najmlajši.

15. februar je mednarodni dan boja proti otroškemu raku, ki je namenjen ozaveščanju in spodbujanju pri razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov med zdravljenjem in po njem. Zlata pentljica, mednarodni simbol otroškega raka, predstavlja boj otrok in njihovih družin. Simbolizira stiske, upanje, želje in sanje, vse tisto, kar zdrav človek jemlje kot samoumevno.

 

Sergeja Urnaut, junakinja

 

Moja zgodba

Septembra 2019 sem zbolela za levkemijo AML. Pred diagnozo sem bila povsem normalno srednješolsko dekle, polno zagona, želja in energije. Ob spoznanju, da imam raka, se je vse postavilo na glavo. Uspešno sem prestala dva cikla kemoterapij in kasneje še transplantacijo kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic, ki mi jih je darovala moja takrat devetletna sestra Anaja. Bila je zelo pogumna, saj je hotela, da se čimprej pozdravim in se vrnem k njej domov. Po uspešni presaditvi sem dobro okrevala in sem trenutno na vzdrževalni terapiji. Seveda pa so sedaj prisotni stranski učinki zdravljenja, ki se kažejo v različnih oblikah. Skupaj z zdravniki se jih trudimo omiliti, da bi imela boljšo mladost, za katero sem bila zaradi bolezni prikrajšana. Letos je minilo že eno leto od transplantacije in zelo sem ponosna na to, da sem uspešno premagala raka.

Med zdravljenjem sem spoznala veliko čudovitih ljudi in junakov, ki bodo za vedno ostali v mojem srcu. V veliko pomoč so mi bili učitelji in profesorji iz Bolnišnične šole Ledina, s katero sodelujemo že drugo leto. Z njihovo pomočjo sem uspešno končala tretji letnik Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Trenutno obiskujem četrti letnik in se pripravljam na maturo.

15. 2. je mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na našem društvu Junaki 3. nadstropja (to so otroci in mladostniki, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani) želimo, da se o tej temi več govori in ozavešča. Zato vas vabim, da si ob tej priložnosti pripnete zlato pentljico, ki je tudi simbol otroškega raka, tako pa podprete naše junake, junaške zvezdice in njihove družine.

V sklopu te akcije smo junaki in starši posneli tudi kratek film, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi. Za najmlajše pa so na društvu pripravili tudi pobarvanke (dostopne v pdf obliki v prilogi).

Povezava do videa Junaki 3. nadstropja: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR35Rwo20ehAhrGEqKXeir-yHtPwBI1CamVpoHMpo6ql-yyvMx1YbmLspgE&v=l46UsreunQs&feature=youtu.be

Sergeja Urnaut, junakinja

 

Ana Dobovičnik
februar 2021