V mesecu decembru so mlajši šolarji prebrali basen Podkovana žaba.
Bil je lep, sončen dan. Na bregu bajerja so se sončile žabe. Po cesti je prikopitljal konj in vlekel voz. Ena izmed žabic je vzdihnila: »Ah, kako rada bi tudi jaz tako kopitljala! Grem h kovaču, da mi naredi podkve.« »Toda žabe vendar nimate kopit! Če ti jih pribijem na podplate, te bo zelo bolelo,« je odvrnil kovač. »Kaj zato, hočem biti najbolj fina, edina podkovana žaba na sveut!«
Kovač je naredil majcene podkve in jih pribil žabi na noge. Joj, kako je bolelo! Žabica pa je potrpela in nato ponosno odkopitljala po cesti proti ribniku. Tedaj je priletela štorklja. Vse žabe so skočile in se skrile na dno ribnika, le podkovana žaba je bila prepočasna. Štorklja jo je pograbila s kljunom in odnesla.
Basen nas je naučila, da:
– bodimo zadovoljni s tem, kar nam je dala narava, in
– slabo konča tisti, ki se preveč ukvarja s svojim videzom.
Darja Bricelj in Marta Marenče
december 2016
Starejši šolarji so v mesecu decembru nadaljevali s pisanjem basni. Nastala je basen z naslovom Grdi raček in prijatelji z naukom Ne sodi knjige po platnicah.
Šolarke so besedilo dramatizirale, pripravile sceno in izdelale lutke.
Z lutkovno predstavo so razveselile mlajše šolarje, starše, zdravstveno in pedagoško osebje. Po predstavi so šolarje pod jelko pričakale drobne pozornosti, praznično razpoloženje pa so nam pomagali pričarati tudi mlajši učenci, ki so za vse pripravili okusne slaščice. Tako smo si v prijetnem vzdušju zaželeli srečen božič in vse dobro v novem letu.
Grdi raček in prijatelji (odlomek iz dramatiziranega besedila)
Pripovedovalec: Grdi raček se sprehaja okoli jezera, išče hrano in se pogovarja sam s sabo.
Grdi raček Tine: O, kako sem lačen, brskam in iščem, da bi našel kakšnega črvička, pa pod snegom nobenega ne najdem. Zelo me zebe in tako sem osamljen (žalostno se sprehaja). Noben sošolec me ne mara pa ne vem, kaj sem naredil narobe. Tudi jaz bi rad imel prijatelje in se z njimi igral.
Pripovedovalec: K jezeru se počasi in izgubljeno približuje zebra. Prične piti vodo iz jezera. Ko se napije, se prične razgledovati okoli sebe. Opazi grdega račka in ga ogovori.
Zebra Eva: O, pozdravljen, kako sem vesela, da sam te srečala. Kdo pa si ti?
Grdi raček Tine: Jaz sem Tine, obožujem črve in iščem nove prijatelje. Kdo si pa ti (se čudi raček)? Še nikoli nisem videl nobenega takšnega, kot si ti.
Zebra Eva: Jaz sam zebra Eva. Živela sem v živalskem vrtu, ker pa tam niso lepo skrbeli zame, sem pobegnila. Vendar pa me je zelo strah, lačna sem in osamljena.
Grdi raček Tine: Nič ne skrbi, kar stopi z mano do moje hišice. Pripravil ti bom nekaj za pod zob.
Klara in Mia, 7. razred, Elmedina, 9. razred
Nekaj utrinkov iz lutkovne predstave si lahko ogledate tudi vi.
Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2017!
Tjaša Zver in Branka Žnidaršič
december 2016