Avtor: Tina Žvab | Mar 6, 2019 | Oddelki, Žogice nogice
Vsi smo si močno želeli snega, a ga v nižinah nismo dočakali. Grelo nas je skoraj že čisto pomladno sonce in klicalo pričetek pomladi.
Umetnina meseca februarja z naslovom Snežene rože je tako predstavljala opomnik, da se še vedno nahajamo sredi zime. Umetnik Henri Matisse je svoje poenostavljene oblike rastlin poimenoval tako zaradi nežne bele barve. Čeprav se zdi, da so oblike rož popolnoma izmišljene in naključne, majhna rastlina, ki raste na spodnjem robu slike, spominja na rožo, ki spomladi prva pokuka iz snega. Jo najdeš? Zunaj so verjetno že pokukali, toda ne iz snega.
 Poenostavljene oblike rastlin in cvetov prekrivajo pisane barvne ploskve. |
Henri Matisse je znan predvsem po domiselni uporabi barv in izvirni tehniki. Na njegovih slikah sta ozadje in predmet enakovredna in noben motiv ne izstopa. Slikal je v umetniškem slogu fauvizem, s čistim in pogosto ploskovitim nanosom barv.
Slike z uporabo izrezovanja papirja, kakršna je tudi Snežene rože, je ustvarjal v poznih letih svojega življenja, ko zaradi zdravja ni več mogel slikati s čopičem, kot je to počel nekoč. Našo reprodukcijo je v celoti izdelala deklica Klara, ki pa zaradi zdravja ni smela iz bolniške sobe. Svojo oviro je izkoristila kot priložnost za ustvarjanje in uspelo ji je upodobiti čudovite Snežene rože.
 Reprodukcija je v celoti izdelana iz kolaž papirja s premišljeno postavljenimi barvnimi ploskvami in spretno izrezanimi oblikami. |
Naj vas in nas greje toplo sonce ne glede na dan, mesec ali letni čas. Snežene rože pa si lahko brez pomoči zime naslikamo tudi sami.
Tina Žvab
februar 2019
Avtor: Tina Žvab | Feb 10, 2019 | Oddelki, Žogice nogice
Novo leto, nov začetek in nova pot. Pot v ogledalo?
V mrzle dni januarja smo zakorakali ob spoznavanju mojstrovine Metke Krašovec. Njena dela so polna ugank in skrivnosti, hkrati pa izžarevajo čistost, milino in lepoto. Metka Krašovec je edinstvena umetnica, katere slike so hitro prepoznavne. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
 Deklica na čolnu se ozira nazaj v gledalca. Pluje po kristalno čisti vodi, ki kot ogledalo odseva nebo in oblake. |
Slika nas je popeljala v poseben skrivnosten občutek miru, pred nas pa postavila velik izziv pri upodobitvi reprodukcije. V modrino neba in ozadja je pogumno zagrizla dijakinja Neža. Ko je bilo ozadje pripravljeno, je sledilo še zahtevnejše delo; oblaki, drevesa in deklica v čolnu. Deklice v čolnu sta se lotili obe – Neža in njena mamica. Izdelka sta bila različno velika in vsak po svoje zanimiva. Odločitev o izboru, kateri bo krasil reprodukcijo, sem prepustila ustvarjalcem, ki so delo dokončali. Sedmošolec Matic, dijakinja Kaja in petošolka Laura so določili horizont in se trudili pri upodobitvi simetrije dreves in oblakov, ki odsevajo v vodi.
 Tudi naše dekletce se ozira nazaj v vse nas, gledalce, in pluje neznano kam. |
Četrtošolka Hana in šestošolec Jan sta se skušala vživeti v sliko na drugačen način. Predstavljala sta si pogovor z dekletom na sliki in svoje duhovito razmišljanje izrazila v verzih.
Navihana deklica
Kam pluješ, deklica majhna?
V gore, med drevesa in oblake?
Ne.
Grem na Bled, potem pa še na sladoled.
Hana 4.r., Žan 6.r.
Mmm, sladoled. Tudi pozimi si lahko privoščimo kakšnega. Jaz bom izbrala čokoladnega. Pa vi?
Tina Žvab
januar 2019
Avtor: Tina Žvab | Jan 4, 2019 | Oddelki, Žogice nogice
Lučke, bleščice in zvezdice na vsakem decembrskem koraku, kajne?
Tudi mi smo si ogledovali zvezdo, tokrat baletno, ki jo je naslikal francoski slikar Edgar Degas. Zaradi ljubezni do raziskovanja gibanja je pogosto slikal plesalce. V tehniki pastelov je izjemno prepričljivo upodabljal obleke plesalk in ustvarjal iluzije lahkotnega gibanja.
 Na sliki vidimo balerino, ki pleše v soju odrskih luči. Elegantno lovi ravnotežje na eni nogi in ohranja veličastno pozo. |
Upodobitve plesalke sta se najprej lotili srednješolki Viktorija in Lana. S spoznavanjem proporcev in proučevanjem risanja skrajšav sta se uspeli približati podobi, ki smo jo imeli za osnovo. Kar nekaj dni je risba samevala, dokler se nam ni na oddelku pridružila osmošolka Brina, ki je pogumno pograbila suhe pastelne krede in z močnimi ekspresivnimi gibi obarvala začetno risbo. Iz njenih intenzivnih zabrisanih potez, ki jih je razmazala kar s prsti in celimi dlanmi, je na sredini zasijala snežno bela plesalka. Mehkobo njene obleke je obdala še z dodano prosojno tkanino in naša reprodukcija je bila že skoraj končana.
Sliko je na koncu obogatila še petošolka Eva, ki je plesalki na obleko in v lase dodala nekaj pisanih cvetov iz filca.
 Tako kot Edgarjeva plesalka se tudi naša balerina, zadovoljna ob svojem dosežku, počuti kot zvezda. |
Komu pa dandanes lahko rečemo zvezda, se je v pesmi spraševal učenec Rok.
Zvezda
Kdo je zvezda?
Tista, ki pleše ali v filmu igra.
Kdo je zvezda?
Je tudi balerina na sliki,
ki pleše v soju odrskih luči
in na eni nogi ravnotežje lovi.
V beli obleki vsa veličastna se zdi,
saj zmagoslavno se drži.
Rok, 6. razred
Upamo, da vam in nam zvezde v letu 2019 prinesejo zdravja, topline in obilo doseženih ciljev. Za lažje načrtovanje slednjih vam podarjamo vpogled in možnost prenosa že tradicionalnega koledarja, ki ga krasijo naše lanskoletne umetnine meseca.
 Likovni izdelki (reprodukcije znanih umetniških del) so nastali v okviru ur likovne umetnosti Bolnišnične šole OŠ Ledina. |
Želimo Vam barvito in nepozabno leto 2019.
Tina Žvab
december 2018
Avtor: Tina Žvab | Dec 5, 2018 | Oddelki, Žogice nogice
Novembra smo – v pričakovanju prižiga prazničnih luči – sanjarili ob sliki, katere navdih so bile pariške ulične svetilke. Umetnino z naslovom Električne prizme je pred več kot sto leti naslikala umetnica Sonia Delaunay. Razgibana kompozicija barvnih lokov v mnogoterih odtenkih poplesuje po slikovni ploskvi.
 Sonia Delaunay je s svojim možem Robertom Delaunayjem ustanovila umetniško gibanje orfizem. Oba sta pri slikanju uporabljala intenzivne barve in geometrijske oblike. |
Slika je učencem predstavljala kar velik izziv. Reprodukcije so se nazadnje le pogumno lotili petošolka Lejla, sedmošolec Nej in dijakinja Monika, ki so z veliko doslednostjo, šestilom in ravnilom skicirali razporeditev barvnih ploskev. Skico sta nekaj dni kasneje z barvami oplemenitili dijakinja Brina in njena mamica. Ustvarili sta veličasten ples zelo podobnih barvnih odtenkov, kot jih srečamo na izvirniku.
 Oblike se prekrivajo in ob vsakem srečanju spremenijo barvo. Barve ena ob drugi še bolj zažarijo. Približek sliki Sonie Delaunay je izjemen. |
Pri urah slovenščine je ob sliki s pomočjo učiteljice Manje Žugman pesnil učenec Nej.
Ples barv
Modra barva se mi najlepša zdi,
saj po morju mi diši.
Na drugem mestu je barva rumena,
ki spominja me na sončne dni,
ko je prijetno in toplo,
hodim s kratkimi rokavi
in se sprehajam v naravi.
Moja tretja barva je zelena,
ker me spet spominja na naravo
in na vse, kar je zdravo.
Nej, 7. razred
Imate tudi vi najljubše barve kar tri?
Zunaj sedaj že žarijo praznične luči in napovedujejo čarobne decembrske dni.
Tina Žvab
november 2018
Avtor: Tina Žvab | Nov 6, 2018 | Oddelki, Žogice nogice
Oktobra smo razmišljali o hišnih ljubljenčkih. Ugotavljali smo, o čem razmišljajo in kako vidijo svet. Naš osnovni navdih nam je predstavljalo delo švicarskega slikarja Kleeja. Mačka in ptič je na prvi pogled preprosto delo, ki spominja na otroško ilustracijo. V resnici se je Paul Klee namenoma želel približati videzu otroške risbe, saj je verjel, da so otroci najbližje izviru ustvarjalnosti.
 Le o čem razmišlja tale zanimiva mačka? Zasanjano nas gleda naravnost v oči in verjetno razmišlja o ptiču, ki ga je umetnik upodobil na njeni glavi – v mislih. |
Učenci so slikali in risali svoje hišne ljubljenčke v različnih likovnih tehnikah. Poleg njih so skušali upodobiti tudi njihove misli, razmišljanja.
Osnovo za veliko reprodukcijo je izrisala sedmošolka, ki je natančno sledila linijam, in ob risanju ugotovila, da bi Kleejevo mačko skoraj lahko narisala v eni sami potezi. Risbo je barvno nadgradila srednješolka Sara, ki se je odločila za svetlejšo in bolj lahkotno barvno paleto.
 Naša druga letošnja reprodukcija je prav tako bolj živahna in svetlejša. Zasanjana mačkonka kar žari ob misli na ptička, ki bi ga rada snedla. |
Pri urah slovenščine se je tokrat izkazala dijakinja Alina, ki je sprva pesnila v angleščini, nato pa svojo mačjo poezijo prevedla še v slovenščino.
Cat
There is a cat
seeking for a rat
but the cat forgot
there is a bird
right on the top.
***
Mačka
Na sliki je mačka,
ki išče miš,
a je na to v hipu pozabila,
ker je ptico vrh glave dobila.
Srček na nosku jo krasi,
zato otrokom bolj prikupna se zdi.
Alina, 3. letnik
Lep mačji pozdrav! Mjav mjav!
Tina Žvab
oktober 2018
Avtor: Tina Žvab | Okt 4, 2018 | Oddelki, Žogice nogice
Tudi v letošnjem šolskem letu bomo na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavali novo likovno umetnino, ki nam bo predstavljala navdih za ustvarjanje. Naš cilj bo mesečno ustvarjanje skupne reprodukcije izbrane slike.
September so zaznamovali motivi morskih školjk, ribic in ostalih prebivalcev podvodnega sveta. Obujali smo spomine na poletne dni in ob tem občudovali grafiko slovenskega umetnika Bogdana Borčiča.
 V spodnjem delu grafike so školjke, ki so jih valovi odložili na mehkem pesku, v zgornjem delu pa lahko opazimo umetnikovo potrebo po redu in geometriji. Petindvajset školjk se lušči iz temnega ozadja, vsaka je drugačna, edinstvena in lepa. |
V prihodnjih jesenskih dneh si lahko v Bežigrajski galeriji 2 ogledate spominsko razstavo Bogdana Borčiča Od školjke do pike, kjer boste morda našli prav original izbrane umetnine meseca septembra.
Pri izdelavi naše velike reprodukcije se nismo lotili dela v okviru oblikovalnega področja grafike, temveč smo ustvarjali v risarskih tehnikah. Vsako izmed petindvajsetih školjk je v tehniki praskanke izrisal drug učenec. Pri delu so sodelovali najmlajši prvošolci, srednješolci, vzgojitelj in učiteljica. Celoto je pomagal sestaviti srednješolec Gregor, ozadje in obalo z naplavljenimi školjkami pa sta narisali učenka Petra in dijakinja Nika.
 Naša reprodukcija je nekoliko bolj živahna in barvita. Vsaka školjka v sebi skriva svojo poletno zgodbo in šumenje morja. |
Pri urah slovenščine bo pod mentorstvom Manje Žugman, profesorice slovenščine, tudi v prihodnjih mesecih ob naših likovnih izdelkih nastajala poezija. Kako so se rimale septembrske školjke, izveste nekaj vrstic nižje.
Školjke
Kadar morje valovi,
moja misel z njim
v daljo hiti.
Rahel vetrič školjke odnaša,
na pesek nežno jih nanaša.
Eno školjko ujemi v dlan,
jo prisloni na uho
in prišepnila ti bo:
»Počitnicam daj slovo,
saj novo šolsko leto
kmalu začelo se bo.«
Petra, 9. razred
Veselimo se vseh umetnin, ki nas še čakajo in ki naj popestrijo novo šolsko leto!
Tina Žvab
september 2018
