Umetnina meseca oktobra

Do krompirjevih počitnic nas je obdajalo prijetno vreme in jesenska paleta barv, ki je v naravi nadomestila zeleno. Na drevesih res skorajda več ni bilo najti zelenega lista, mi pa smo se ves mesec ukvarjali s prav posebno zeleno bučo. Pikčasto bučo. Ta prijeten in duhovit motiv, posut s pikami različnih velikosti, pogosto upodablja sodobna japonska umetnica Yayoi Kusama. Pri svojem delu uporablja neskončno ponavljanje motivov in vzorcev, ki naj bi v njeno nemirno življenje prinašali red. Kusama pravi: »Pike so čudovite!«

Trenutno je Kusama najuspešnejša še živeča umetnica na svetu.

 

Te čudovite pike smo dobro preučil in jih na zeleno podlago nizali skoraj ves mesec. Najprej je obliko buče naslikal drugošolec Lenart. Potem pa smo začeli ekspedicijo v svet pik. Poleg Lenarta so največje, potem nekoliko manjše, pa majhne in čisto drobne pike nizali številni učenci. Osmošolec Inas, sedmošolka Špela in petošolka Eva so zapolnili vsak svoj košček. Celoto je zaokrožila še dijakinja Ivana, ki je bučo prestavila tudi na novo ozadje. Tako nas je v drugi polovici meseca čakalo še prepletanje zelenih črt, ki obdajajo osrednji motiv. Drugošolka Vita in tretješolec David sta pričela, dijakinja Nika in drugošolka Ela pa sta zaključili črtasti preplet v ozadju.

S skupnim trudom in sodelovalnim delom je nastala naša oktobrska likovna umetnina.

 

Učiteljica Manja je izpod peresa učenke Eve ob sliki uspela izvabiti še pesniško umetnino.

Naša buča

Buča je lahko oranžna ali rumena,
moja buča pa je vsa zelena.
Po svojem telesu črne pike ima,
zato je že prav malo pravljična.
Kmalu noč čarovnic bo prišla,
zato naša buča bo velika usta dobila,
na okensko polico jo bom posadila,
da bo zle duhove strašila.
Eva, 5. razred

 

Krompirjeve počitnice nimajo veliko opraviti s krompirjem. Mogoče bi jih lahko preimenovali v bučne počitnice, kaj menite?
Konec koncev pa niti ni pomembno, kako se imenujejo, glavno je, da jih imamo.

Tina Žvab
oktober 2019

Umetnina meseca septembra

Šolsko leto smo začeli s prijetnimi spomini na poletje in še vedno topli dnevi so nas nežno popeljali v jesenski čas. Projekt Umetnina meseca je odprl novo sezono z izjemno toplo abstraktno sliko, ki nam je pomagala obujati poletne spomine in nas je spodbudila k razmišljanju, kaj vse lahko vidimo na njej. Umetnina je nastala pod čopičem slikarja Marka Rothka, ki je nekoč dejal: »Slika ni posnetek doživetja, temveč je doživetje samo.«

Slika predstavlja barvne ploskve, v katerih nekateri vidijo horizont v puščavi, drugi fotelj ali hamburger.

Da bi sliko lahko resnično doživeli in razumeli, bi se morali postaviti pred original. Izvirno platno je namreč visoko več kot dva metra.

Rothko je z uporabo abstraktnih sredstev (barvnih ploskev) skušal iz gledalcev izvabiti čustva. Želel je, da bi imela slika takšno moč, kot so jo imele umetnine v času romantičnega krajinskega slikarstva ali kot jo ima krščansko oltarno okrasje. Ustvaril je veliko umetniških del na ogromnih platnih, za katera je upal, da bodo spodbudila gledalce, da se potopijo vanje.

Naša skupna reprodukcija je k delu najprej pritegnila petošolko Hano in drugošolko Ulo. Hana je preudarno namešala ravno pravšnji odtenek oranžne barve, s katero sta skupaj z Ulo prebarvali ozadje. Šestošolka Nina in petošolka Neža sta nato preučili oblike drugih barvnih ploskev in jih obarvali z voščenkami. Strinjali sta se, da bi uporaba voščenk pri dvometrskem originalu pošteno izčrpala umetnika. Za našo manjšo sliko pa je bila ta tehnika ustrezna. Z močnimi potezami in natančnim nanosom sta se dobro približali izhodiščni sliki.

Na reprodukciji so lahko mimoidoči do konca meseca iskali pomene in oblike, čeprav umetnikov namen ni bil posnemanje narave ali doživetij, temveč stvaritev doživetja.

 

S posebnim pristopom iskanja asociacij sta učenki Neža in Nina pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman spesnili tudi dve poletni štirivrstičnici.

Poletje

Poleti šolsko torbo pospravim
in na morje se odpravim.
Neža si obuje natikače
in z njimi v morje skače.
Neža, 5. razred

Poletje

Poleti šolsko torbo pospravim
in na morje se odpravim.
V morju zelo rada plavam
in ribice zabavam.
Nina, 6. razred

 

Če vaši spomini na letošnje poletje še niso zbledeli, jih lahko tudi vi naslikate z barvnimi ploskvami ali pa zapišete v verzih z rimami. Tako ne bodo utonili v pozabo.

Tina Žvab
september 2019

Umetnina meseca junija

Nekoliko utrujeni in hkrati polni pričakovanj smo pričakali mesec junij. Mesec, ki prinese najslajše češnje, pričetek koledarskega poletja in seveda dolge zaslužene počitnice. Počitnice, katerih vsaj delček povezujemo z morjem in brezskrbnimi oddihom. Na oddelku smo že v začetku meseca junija proučevali sliko morja, ob kateri smo se spraševali: »Kaj pa se tukaj dogaja? Leteča skala?«

Nad zelo prepričljivo naslikanim morjem lebdi velika skala, nad njo pa oblak.

Vse je natančno in realistično naslikano, a v resnici ni mogoče, da bi bilo takšno.

Oblaki, ribe, klobuki in zelena jabolka so nekateri najbolj prepoznavni motivi nadrealističnega slikarja Reneja Magritta. Na svojih slikah je še tako vsakdanje stvari naredil čudne. Umeščal jih je v nepoznane ali neobičajne prizore ali jih namerno zamenjal, da bi jih s tem še bolj poudaril.

Ozadje naše skupne slike sta naslikala drugošolca David in Zara. Z akrilnimi barvami in nekaj usmeritvami sta čopiča izpod njunih rok pričarala morske valove v objemu modrega neba. V naslednjih dneh smo skupaj s petošolko Evo in šestošolko Tjašo razmišljale, kako bi ta čudni motiv naredile še bolj nenavadnega in poudarjenega. Rodila se je ideja o tem, da oblaka in skale sploh ne bi naslikale. Tako sta dekleti za oblak uporabili puhasto vato, za izdelavo skale pa aluminijasto folijo, ki sta jo prebarvali z akrilnimi barvami. Elementa smo na koncu le še pritrdile na ozadje in nastala je naša junijska umetnina meseca.

Magritte s svojimi slikovnimi ugankami gledalca na šaljiv način opozarja, da ne glede na to, kako natančno nek predmet naslikamo, nikoli ne prikažemo predmeta samega. No, mi smo se odločili predmete upodobiti kar na kiparski način.

Učenka Eva je za konec šolskega leta, kakor pretekli mesec, pri uri slovenščine ob naši morski umetnini ustvarila še pesem.

Nemir

V nočnem miru
po nebu bel puhast oblak potuje,
v moji glavi
so razburkane misli mi tuje.
Jeza v meni ždi,
upam, da se kakor ogromna
skala v morje odvali.

Eva, 5. razred

 

Naj se tudi vse vaše skrbi kakor skale odvalijo v morje in vam pričarajo lepe ter zdravja in doživetij polne počitnice.

 
 
Tina Žvab
junij 2019

Umetnina meseca maja

Mesec maj ali veliki traven je bil letos zelo naklonjen ravno travi, travnikom in poljem. Vsaj kar se tiče dežja. Kljub temu pa nam ni ponudil veliko priložnosti za uživanje v lepotah narave in nabiranju cvetlic. Še dobro, da nam je Klimtova umetnina meseca z makovim poljem ponujala nešteto pisanih cvetov, ki so nam lepšali bolnišnične dni.

Prostrana pokrajina, posuta s cvetovi maka in obdana s sadnim drevjem, se razprostira skoraj čez celotno platno. Komplementarno nasprotje rdeče in zelene barve kar zamigeta pred našimi očmi.

Pogled se ne zaustavi samo na bližnjih rdečih cvetovih, ampak nas odnese daleč do obzorja.

To je rajski vrt umetnika Gustava Klimta, ki po načinu slikanja spominja na impresionistični slog.

Slike se je tokrat lotilo veliko različnih umetniških rok. Skico in razporeditev oblik neba in dreves sta zastavili srednješolka Zala in osmošolka Melanija. Naslednji dan sta obarvali nebo in pokrajino v zadnjem planu. Ko sta se nam pridružili petošolka Eva in šestošolka Tjaša, so dekleta obarvala še drevesa. Barve niso nanašala s tipičnimi potezami čopiča, temveč so tapkale po podlagi in tako ustvarjale drobne barvne madeže. Različni odtenki zelenih tonov so kmalu prekrili celotno površino lista.

Pri nanašanju pisanih cvetov so najbolj sodelovale drugošolka Nika, tretješolka Zarja in šestošolka Tanita. Cvetovi so nastajali ob prijetnem klepetanju in poslušanju pesmi Makova polja. Tudi tisti rdeči – makovi.

Na naši sliki drevesa bolj izstopajo kot na izvirniku. Dekleta so bila zelo ponosna, da so opazila vse posamezne elemente in jih bolj izrazito predstavila na reprodukciji.

Učenka Eva je pri uri slovenščine z učiteljico Manjo Žugman ustvarila tudi pesem z naslovom Mak.

 

Mak

Modro je nebo,
na travniku je zelo lepo.
Tam vijolice, ivanjščice in marjetice cvetijo,
med njimi pa rdeči mak
sega visoko v zrak.

Eva, 5. razred

Naporni del šolskega leta se počasi izteka in tam v daljavi že vidimo obrise bolj brezskrbnih  poletni dni. Preživite kakšnega na travniku, med cvetovi maka in marjetic, sredi kakšne pisane travniške pravljice.

 

Tina Žvab
maj 2019

Umetnina meseca aprila

Navihan, muhast, deževen in še kakšen mesec april je za nami. Na oddelku ga je zaznamoval dobrodelni tek Hop na grad in poigravanje s simetrijo metuljev. Umetnina meseca aprila je bila grafika z naslovom Ujeti metulj.

Metulji so bili priljubljen motiv slovenskega grafika Štefana Galiča. Simbolizirajo razvoj in preporod. Slikar jih je velikokrat upodobil ujete v vitrine kot prispodobo krhke lepote in narave, ki si jo ljudje tako radi lastimo. Oranžen metulj spominja na znak Osnovne šole Ledina, katere del je tudi naša bolnišnična šola.

Oranžna oblika metulja je skupaj s številkami ujeta v škatli sredi pokrajine. Pokrajina je temačna, nebo pa optimistično.

Umetnik je metulje tudi v resnici zbiral in gojil, v pestri barvni lestvici njihovih kril pa je našel navdih za barvno tonaliteto svojih del.

Naša umetnina je tokrat nastajala počasi. V prvih dneh aprila je devetošolka Aurora, poleg izjemnih grafik, ki jih je ustvarila pri urah likovne umetnosti, našla čas še za to, da je namešala pravi odtenek oranžne, s katero je obarvala ozadje naše slike. Oranžen papir je samotno žarel kar nekaj dni, dokler se nam ni na oddelku pridružil izjemno spreten in natančen dijak Nik. Izrezal je metulja in navidezno škatlo ter ju umestil na oranžno podlago. Sledil je najzabavnejši del ustvarjanja, ko sta drugošolka Lara in četrtošolec Tian pograbila vsak svojo gobico in z odtiskovanjem črne barve upodobila še pokrajino.

S skupnimi močmi raznolikih ustvarjalcev je tudi tokratna umetnina izvrstno uspela.

 

Konec meseca pa smo skočili še na počitnice. Upam, da ste tudi vi izkoristili priložnost in se brezskrbno podili za metulji.

 

Tina Žvab
april 2019

Umetnina meseca marca

Mesec smo pričeli z navihanim pustovanjem. Pogosto se otroci in odrasli preobrazimo v najrazličnejše živalske vrste. Po hodniku našega oddelka so se na letošnji pustni torek podili mačka in miši, podgana, pikapolonica in gepard. Nihče se ni zamaskiral v zebro, nas je pa s panoja umetnine meseca opazovala Warholova.

Grevyeva zebra je ena od treh vrst zeber, ki še danes spada med ogrožene živalske vrste. Umetniško delo je grafični odtis v tehniki sitotiska. Nastalo je leta 1983, ko je umetnik Andy Warhol v svojem značilnem slogu upodobil deset takrat ogroženih živalskih vrst.

V resnici so zebre črno-bele, kajne?

Umetnik je zebri pri upodobitvi dodal še žareče rumeno in rdečo barvo, da deluje kot svetleč ulični plakat.

Vse upodobljene živalske vrste je obarval v žareče intenzivne tone kakor pred tem znane osebnosti, kot sta Marilyn Monroe in Elvis Presley. S tem je želel opozoriti na velik pomen ogroženih živalskih vrst.

Naša žareča zebra je nastala zahvaljujoč dijakinji Kaji, ki je z uporabo voščenk in oglja upodobila prepričljivo reprodukcijo. Motiv je natančno umestila v format, ki ga je naknadno zamenjala učenka Ana z enako velikostjo modrega papirja.

Pomislite, kako čudovito bi bilo, če bi lahko tudi v naravi srečali tako barvite kopitarje.

 

Dijakinja Erolinda je tik pred prvim aprilom zavihtela svoje pesniško pero in sestavila hudomušno zebrino pesem.

Zebra zebrasta

Zebra je žival,
ki črno-bele proge po telesu ima,
a ni prehod za pešce,
zato čez njo iti se ne da.
Andy Warhol ji je proge
z rumeno in rdečo obarval,
zdaj njena podoba spominja na ulični plakat
in mimoidočega opozarja,
naj ima jo rad.

Erolinda, 16 let

 
Ni pomembno, progasti ali pikasti, črni ali beli, glavno je, da smo veseli!

Tina Žvab
marec 2019