Avtor: Metoda Leban | Maj 4, 2022 | Ježki in slončki, Oddelki
22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Prvi dan Zemlje sega v leto 1970 in se je ohranil vse do danes, saj ga praznujejo v več kot 190 državah po svetu.
Geslo letošnjega dneva Zemlje je: Investirajmo v naš planet. Beseda investirati vam morda ni poznana. Pomeni vložiti oz. naložiti. Ljudje naj bi vložili trud v dejavnosti, ki bi bile planetu prijazne. Namen obeleževanja dneva Zemlje je spodbuditi razmislek o minljivosti in ranljivosti našega planeta in uzavestiti dejstvo, da prav vsak lahko naredi korak v smeri odgovornega ravnanja, ali povedano drugače, vsak od nas naj investira.
Svetovni dan Zemlje praznujemo na različne načine. Države in mesta pogosto organizirajo čistilne akcije. Ena takih se vsako leto zgodi tudi v Ljubljani, ko poteka čiščenje reke Ljubljanice. Na nekaterih šolah pa se ob tej priložnosti lotijo sajenja dreves. Kakšen pa je tvoj prispevek?
Eden od načinov, kako delujemo planetu prijazno, je tudi varčevanje z električno energijo. V okviru naravoslovnega dne v aprilu smo raziskovali elektriko. Kaj sploh je elektrika? Kako jo pridobimo? Kako z njo varčujemo?
S klikom na spodnjo fotografijo si lahko ogledaš krajši videoposnetek in izveš kaj novega o električni energiji ali pa le preveriš, kar že znaš😊
Deček Aleks varčuje z elektriko, tako da skrbno ugaša luč, ko je ne potrebuje.
Kako pa sploh zasveti žarnica?
Aleks je baterijo in žarnico z žičkami povezal v električni krog. S pritiskom na stikalo je žarnica zasvetila😊
Tanja Šercer
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Maj 4, 2022 | Medvedki, Oddelki
V mesecu aprilu obeležujemo dva praznika, povezana s knjigo: 2. april (mednarodni dan knjig za otroke) in 23. april (svetovni dan knjige). Oba praznika smo z različnimi dejavnostmi povezali v mesec knjige.
Ker smo zaradi bolezni v bolnišnici ali pa se zdravimo doma, ne smemo v šolo in se ne moremo se družiti s prijatelji. Dneve si krajšamo z uporabo tehnologije; mobilnimi telefoni, tablicami, računalniki in televizijo. Pogosto pa tudi z dobro knjigo. Branje nam je v veselje, zabavo, razvedrilo in tolažbo. Nič ni enako zgodbam, ki se skrivajo na straneh knjig. Zahvaljujoč knjigam spoznavamo drugačen svet – čaroben, poln čudežev in zmage dobrega nad zlom. Potem zapremo oči in sanjamo, da bodo tudi mi nekoč del te zgodbe. Najbolje kar glavni junaki! To pa lahko postanemo, dovolj je le, da odpremo knjigo in se zatopimo v zgodbo.
Za branje uporabljamo knjige, ki si jih izposodimo v oddelčni knjižnici v bolnišnici, nekatere knjige prinesemo iz domače knjižnice, po knjigah pa lahko posežemo tudi s pomočjo spleta (e- knjige: https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke). Z radodarno donacijo Društva Junaki 3. nastroja in Društva Bralna značka Slovenije smo osvežili našo oddelčno knjižnico. Knjižne police smo obogatili z novimi slikanicami in sodobnimi knjigami za otroke in mladostnike. Hvala vam, ker ste nam omogočili, da si lahko napolnimo dušo z branjem dobrih knjig tudi v prihajajočih dneh.
“Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice.” (Alberth Einstein)
Posebna oblika pripovedovanja in poslušanja zgodb pa je kamišibaj. Kristina je izdelala mini kamišibaj iz kartona. S pripovedovanjem ob ilustracijah je prevzela in povezala vse, ki so njeni zgodbi prisluhnili.
Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
Vir: Kaj je Kamišibaj? – Slikovedke
Ana Dobovičnik
April 2022
Avtor: Metoda Leban | Maj 3, 2022 | Marjetice, Oddelki
Topel aprilski dan je zvabil otroke in njihove starše na teraso otroškega oddelka URI-Soča, kjer je bilo vse pripravljeno za športne igre. Otroci so bili kar malo nestrpni, saj smo pričakovali športnega gosta, za katerega pa nihče ni vedel, kdo bo.
Končno smo le dočakali prihod dveh vrhunskih športnikov, Alexa Cisarja, dvakratnega mladinskega svetovnega prvaka v biatlonu, in Klemna Bauerja, biatlonca, ki je štirikrat nastopil na olimpijskih igrah.
Oba športnika sta prišla v spremstvu našega dolgoletnega podpornika športnih dejavnosti, dr. Staneta Pinterja s Fakultete za šport. Za umetniški utrinek otvoritve iger pa je poskrbel Max in nam zaigral na kitaro.
Naši športni gostje
Kot je v navadi, smo športne dejavnosti začeli z ogrevanjem. Ogreli smo se od glave do peta, tako kot smo najbolje zmogli, in bili pripravljeni na prvo športno igro.
Sergej je vodil ogrevanje, saj je bil pred boleznijo odličen nogometaš.
Najbolj priljubljena igra bolnišničnih olimpijskih iger je tobogan bowling (prilagojeno kegljanje) in tudi na tokratnih športnih igrah je bilo tako.
Igro je odprl naš športni gost Klemen Bauer. Bil je zelo uspešen pri podiranju kegljev, vendar mu vseh kegljev le ni uspelo podreti. Z njegovo pomočjo so bili vsi naši tekmovalci odlični, celo boljši od njega.
Nadaljevali smo z igro pikado. V tej igri se je najprej preizkusil Alex Cisar.
Aleks Cisar nam je povedal svojo zgodbo iz leta 2019, ko je na tekmi slovenskega pokala nehote pohodil palico sotekmovalca, mu odstopil svojo, sam pa se vrnil po drugo in nadaljeval s tekmovanjem.
Zadnja igra vožnja s kolesom ali vozičkom je dodobra ogrela vse naše tekmovalce, goste in tudi starše.
Nekateri so dosegli kar velike hitrosti, zato sta imela Klemen in Alex veliko dela.
Športne igre
Ob zaključku so vsi tekmovalci dobili pohvale za sodelovanje in fair play (pošteno igro) ter darila, ki jih je za nas pripravil Olimpijski komite Slovenije.
Športnika sta prinesla štartno majico Klemna Bauerja, s katero je tekmoval na Svetovnem prvenstvu na Pokljuki 2019, učenci pa so gostoma v zahvalo pripravili medalje, srčke z napisom »Ko sodelujemo, zmagujemo!«
Ko sodelujem, zmagujemo!
Zahvala športniku Klemnu Bauerju
Ljubljana, 06. 04. 2022
Dragi Klemen!
Včeraj smo z vami na Soči preživeli čudovito športno popoldne.
Z vašo pomočjo smo uspešno izvedli vse igre. Pri gibanju in igrah smo se imeli lepo.
Zelo smo vam hvaležni, da ste ta dan delili z nami in našimi športnimi uspehi.
Eva, 11 let
Šolarke in šolarji Bolnišnične šole z učiteljicama Sabino in Tanjo
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2022
Avtor: Tina Žvab | Maj 3, 2022 | Oddelki, Žogice nogice
Na sredini ptič, ki zamišljeno zre na levo stran. Obdan z listjem in plodovi divje češnje je našel svoj prostor pod soncem.
Mesec april nam je prinesel precej sonca in v naravi smo lahko občudovali bujno cvetenje dreves vseh vrst, tudi češenj. Češnjevo drevo, ki ga je naslikal kitajski umetnik Zhang Daqian, nežno prepleta svoje veje po belem ozadju slike. Njegovi rdeči sadeži vabljivo kličejo k pojedini.
Podoba deluje umirjeno in lahkotno.
Slika je nastala v sredini 20. stoletja, v času, ko so v Evropi umetniki razvijali številne sodobne pristope k slikarstvu. Na Kitajskem pa so še vedno nastajale tradicionalne slike.
Učenka Tjaša je kot ljubiteljica ptic prva pristopila k delu. Skupaj z očetom je umestila preplet vej s podobo ptiča na večji papir. Sedmošolec Blaž je, prav tako skupaj s svojim očetom, skici dodal še nekaj podrobnosti. Pretanjeno barvanje naše reprodukcije je z mamico izvedla petošolka Tinkara. Zadnje podrobnosti pa je samostojno dodala osmošolka Nerma.
Naš zamišljen ptič na češnjevi veji.
Z vsakim mesecem se počasi vračamo k prvotni podobi projekta Umetnina meseca. Izjemno nas veseli, da spet številčneje sodelujejo tako učenci kot starši in veliko ustvarjalnih rok vsakič znova ustvarja čudovito celoto.
Star kitajski pregovor pravi: »Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti«. Le želimo si lahko, da bi Umetnina meseca uspešno cvetela še mnogo let. Njena semena v Bolnišnični šoli pridno sejemo vsak dan.
Tina Žvab
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Oddelki, Polžki
V steklenici je 750 ml pomarančnega sirupa.
Z razredčenim pomarančnim sirupom, oranžado, lahko napolnimo petnajst kozarcev po 250 ml.
Koliko vode potrebujemo, da naredimo 10 litrov oranžade?
Irena Nemanič
april 2022
Avtor: Metoda Leban | Apr 30, 2022 | Čebelice, Oddelki
Drevesa so v mesecu aprilu ozelenela. Tako kot mestni drevoredi in parki se tudi gozdovi odevajo v sveže zeleno barvo. Opominjajo nas, da je narava povsod okoli nas. Človek pa pogosto vanjo nasilno posega in jo uničuje.
Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, smo se pogovarjali o pomenu varovanja narave in iskali načine, kaj lahko vsak izmed nas stori, da bi pripomogel k ohranjanju planeta.
Mladi se vedno bolj zavedajo pomena varovanja našega planeta in odvisnosti človeka od narave. Prihodnost človeštva je odvisna prav od skrbi za naravo.
Gozdovi so v svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Krčenje gozdov je najbolj pereč problem v državah tretjega sveta.
Zakaj pravimo, da so drevesa pljuča planeta?
Fotografija prikazuje podobnost med človekovimi pljuči in drevesom.
.
Ljudje vdihujemo tisto, kar izdihujejo rastline in drevesa, rastline in drevesa pa vdihujejo tisto, kar izdihujemo ljudje. Vse živo je med seboj povezano.
Tudi Bor je ljubitelj narave, še posebej prijetno se počuti v gozdu. Postavil se je v vlogo hrasta in nam povedal naslednjo zgodbo.
Jaz sem hrast
Dober dan, naj se vam predstavim.
Kličejo me Cene. Star sem 120 let in živim na robu pragozda blizu Kočevja. Opisal vam bom, kako se imamo v gozdu in kaj se v njem dogaja.
Pa začnimo s pomladjo. Spomladi se drevesa pripravljamo na jesen in zimo. Iz zemlje s koreninami nabiramo hranilne snovi in naredimo liste. Kot veste, rastline proizvajamo kisik s pomočjo fotosinteze. To je naše najpomembnejše delo. Poleti pa imamo tudi čas, da se pogovarjamo s prijatelji. Priredimo tudi piknik, kjer plešemo v vetru in se dobro najemo.
No, pa smo že pri jeseni. Takrat spustimo vse liste in začnemo spati. Pozimi se je zgodil en strašen dogodek. V gozd je prišel Bor. Ne drevo, ampak človek po imenu Bor. Začel je žagati vse moje prijatelje. Samo mene je pustil pri miru. Spomladi je Bor naredil veliko polje in nanj posadil koruzo. Sedaj imam še več prijateljev, ampak to niso tisti pravi, stari prijatelji. Koruzo bodo jeseni pobrali in pozimi bom sam.
Prosim, ne sekajte več gozdov!
Bor
Hrast
Metoda Leban Dervišević
april 2022
