V februarju praznujemo mednarodni dan maternih jezikov

https://osrakek.si/2021/02/19/dan-maternega-jezika/

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

21. februar je Unesco leta 1999 razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materin jezik, bengalščino.
Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je spodbujanje spoštovanja lastne materinščine in materinščine drugih ljudi.
Materni jezik je jezik, s katerim nas največkrat prvič ogovori mama, in je tisti, v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik.
Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Družbeno gledano pa je materni jezik pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti.
Danes obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.
https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-maternih-jezikov.html

»Avtor knjige (Tore Janson, Speak: Kratka zgodovina jezikov) ves čas opozarja na povezavo med družbo in jezikom in pravi (str. 270), da jeziki, ki se govorijo in pišejo, ki se jih učijo v šolah in ki imajo status državnega jezika (kot npr. slovenščina), v 200 letih najverjetneje še ne bodo izginili.«

Tjaša Jakop, Jansonova Kratka zgodovina jezikov, dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/OJSAdmin,+JZ_25.1+(2019)_14+Jakop,+str.+183–187.pdf

 

Andreja Čušin Gostiša
februar 2024

Kultura v bolnišnici

Preživeli smo prijeten in kulturno obarvan mesec februar. Praznovali smo slovenski kulturni praznik, se družili s Primožem Suhodolčanom, ustvarjali s pedagoginjami iz Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti ter spoznavali slovensko kulturno dediščino.

Kulturni dan Prešernovanje

Slovenski kulturni praznik, dr. France Prešeren

Kultura in umetnost
Slikanica Plastelinčica in časopis najmlajše bralce seznanja s pojmom kultura in jim razkriva različna umetniška področja. Muzejski pedagoginji iz MG+MSUM sta učence preko slikanice nagovorili h kreativni igri s plastelinom. Pod njihovimi spretnimi prstki so nastali čudoviti in unikatni izdelki.

MG+MSUM: Plastelinčica in časopis

Kultura branja
Obiskal nas je mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. S humorjem in otroško radoživostjo nas je popeljal v svet svojih knjižnih junakov. Nasmejal nas je, predvsem pa nas je svojim iskrenim nastopom prepričal, da je branje knjig lahko zabavno.

Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan

Kulturna dediščina
Hrupni obhodi najrazličnejših mask so želeli v preteklosti prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter obenem zbuditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. Danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in vsaj za hip postane, karkoli si želi. Tudi mi smo na pustni torek bolnišnične pižame nadomestili s pisanimi maskami in kostumi ter za kratek čas postali nepremagljivi v svojih preoblekah.

Pust – čas, ko smo lahko vsaj en dan nekdo drug.

Ana Dobovičnik
februar 2024

 

Arty Party in 30. bolnišnične olimpijske igre

Ljudje smo počasna, zemeljska bitja. V fantaziji, domišljiji, skupaj z želvo, čebelo,
kitom … pa lahko zaplavamo, se potopimo ali pa preletavamo visoko nad svetom.

V sredo, 24. 1. 2024, so otroci na URI Soča, njihovi starši in vsi zaposleni na otroškem oddelku slikali živalski svet in se tako vživljali v skupen svet. Delavnica je potekala pod vodstvom podjetja Arty Party, s pomočjo donatorja Span EU.

Slikali in ustvarjali smo v petih skupinah na petih okroglih platnih. Najprej smo na njih ustvarili enostavna, barvna in sproščena ozadja – ocean, koralni greben, džunglo, cvetje, nebo z belimi oblački. Ko so bila ozadja narejena, je vsaka skupina nanje slikala različne živali oz. živalske skupine.
Živali, ki letijo in plavajo, nosijo s sabo sporočilo svobode, lahkotnosti, neomejenosti, fantazije.

Tako smo ustvarili pet slik, pet olimpijskih krogov, ki bodo predstavljali povezanost, moč, svobodo, prijateljstvo in spoštovanje na 30. bolnišničnih olimpijskih igrah, ki bodo v sredo, 17. 4. 2024, ob 14.00 v telovadnici URI Soča.
Slike bodo krasile hodnik otroškega oddelka. V tednu 30. bolnišničnih olimpijskih iger pa bodo tudi del razstave v URI Soča.

Fotografije: Arne Hodalič

Tanja Babnik
Sabina Andlovic
februar 2024

 

Pisan februar

Februar je najkrajši mesec v letu, a kljub temu nam ponuja ogromno zanimivih dni, ki se v njem odvijajo. Kulturni dan, pustovanje, valentinovo in težko pričakovane zimske počitnice. Seveda smo se levčki trudili, da smo se teh dni spomnili in si jih popestrili.

Prvi pomemben dan v mesecu je bil 8. februar, ko slavimo slovenski kulturni praznik – Prešernov dan. Učenci na razredni stopnji smo v ta namen gostili mladinskega pisatelja Žiga X Gombača, ki nas je popeljal v čaroben svet domišljije in predstavil delo pisatelja. Ob pripovedovanju njegovih zgodb smo na trenutke odpotovali v svet domišljije, na trenutke pa smo spoznali svet drugačnosti, svet sprejemanja in sodelovanja ter svet predsodkov, ki nam otežujejo življenje. Vse to se plete v glavah pisateljev, ki svoje misli in ideje prelivajo na papir čez dan ali ponoči, da mi bralci lahko odpotujemo v svoje dežele, kjer najdemo vse mogoče.
In v vsej tej čarobnosti se je tudi pri nas čutilo in opazilo, da so se naši učenci našli, počutili so se sprejeti takšni, kot so, in to so pisatelju ob zaključku srečanja v zahvalo tudi sporočili: »Žiga, dobrodošli kadarkoli!«

V naslednjem tednu se je pred vrata prikradel pust, ki je krivih ust na pustovanje na oddelku in v dnevni bolnišnici vabil starejše učence in dijake. Starejši učenci na oddelku so pokazali veliko mero sodelovanja in so s skupnimi močmi pripravili skupinsko masko Telebajski in sonce. Na obisku je bila tudi mačka, Havajka in gobica, namesto učiteljic pa sta prileteli pikapolonica in čebelica, ki sta maškaram pomagali preganjati zimo. Skupaj s skupino Rdečih noskov se je na oddelku odvijalo pravo pustno rajanje.
Na pomoč maškaram na oddelku je na daljavo prišel tudi pleskar iz dnevne bolnišnice, ki je pobelil zimo in priklical sončne dni za vse nas. V začetku zimskih počitnic smo jih bili zelo veseli.

In to še ni vse. Da je pustno rajanje bilo res pravo, so v dnevni bolnišnici poskrbeli še za okusne flancate.

Po vsem tem pisanem dogajanju verjamemo, da nam je zimo uspelo odgnati in priklicati pomlad.

Odpravili smo se na zaslužene počitnice, da si odpočijemo in naberemo moči za prihajajoče dni.

Nežka Dakskobler Markoč
februar 2024

Hiša

Hiša, hiška, hiškica …
Hiše so lahko stare, nove, visoke, nizke, zanemarjene, obnovljene, dolgočasne, pisane, poseljene, zapuščene, mestne, vaške, gozdne, osamljene, zidane, lesene …

Uganili ste, pogovarjali smo se o hišah.
Prebrali smo pesmico Moja hiša pesnika Ferija Lainščka.

 

Moja hiša

Ni res, da le sanjam in čakam.
Sezidal nevidno sem hišo.
Tu vse je tako, kot sem želel.
Za goste napravil sem nišo.

Vesel te bom zmeraj, ko prideš.
Postrežem ti s svojo dobroto,
zapojem ti pesem o sreči,
ti dušo napolnim z lepoto.

Ostal boš lahko še pri meni,
dokler boš vsaj skušal verjeti,
da svet ni brezupen in beden.
Pa rad ga boš moral imeti.

Ni res, da sem čuden in smešen,
le vrt sem drugačen zasadil.
Tod rastejo rože-besede,
ta šopek iz njih sem napravil.

Prvošolec Liar pa je z barvnimi tuši naslikal strnjeno vrsto zanimivih hiš v stari Ljubljani.

Mojca Topić
februar 2024

Valentinovo

Valentinovo je na Slovenskem znano po pregovoru »Valentin ima ključe od korenin«, zato so mu rekli tudi Valentin – prvi spomladin. Po tem datumu naj bi se začeli kmalu pojavljati prvi znaki pomladi. Pričenja se tudi prvo delo v vinogradih, na poljih in vrtovih.
Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se sicer ženijo tudi na gregorjevo in vincencijevo).

S posebnim običajem dan praznujejo na obrobju Prlekije, v občini Razkrižje.
»Deca« (otroci) celo zimo lepo skrbijo za ptičke in jih hranijo. Na večer pred valentinovim pa »ftičekom« (ptičkom) nastavijo moko, sladkor, kvas, sol in jajca. »Ftičeki deci« ponoči spečejo pogačice, ki jih naslednje jutro pričakajo okoli hiše, v grmovju ali na okenskih policah. Otroci jih nabirajo v košarice in ker so rahlo sladke, jih z veseljem jedo.

Čisto drugačen in precej bolj znamenit pa je Valentin v Angliji, kjer je že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Na ta dan so si že pred več kot petsto leti predvsem mladi ljudje izmenjevali pisma in razglednice, pa tudi darila, ki so jih imenovali kar »valentini«. Šega se je razširila tudi v druge evropske dežele, zato se kot dan zaljubljencev pri nas praznuje šele zadnja desetletja.

Čeprav so podrobnosti zgodbe lahko različne v različnih virih, je dan svetega Valentina postal simbol ljubezni, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Danes se praznuje po vsem svetu, in to ne samo kot praznik zaljubljencev, ampak tudi kot priložnost za izražanje ljubezni do družine, prijateljev in ljubljenih oseb.
Tudi v Bolnišnični šoli smo se pogovarjali o prazniku in izdelovali majhne pozornosti. Preizkusili smo se celo v vezenju srčkov, poleg tega pa smo izdelovali srčke na vse možne načine. Na dan ljubezni, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja smo ozaveščali, kako pomembno je negovati odnose s svojimi bližnjimi.

Pomlad je torej blizu. Prihaja čas, ko se narava odene v svoje najlepše barve in nas opomni na lepote življenja.
Tudi urejenost parkov je v nekaterih mestih povezana z valentinovim, dnevom ljubezni. Srčno pomlad!

Metoda Leban Dervišević
februar 2024