Pivška jezera

Ta mesec smo se z učenci na oddelku (Lana, 6. razred, Lana, 8. razred, Ula, 7. razred, Leon, 6. razred, Matevž, 6. razred) učili o Pivških presihajočih jezerih.

Povedali smo kar nekaj zanimivosti, ki jih lahko preberete v nadaljevanju.

Pivka je s svojo okolico zanimiva mešanica kamnitega krasa in zelene Notranjske s presihajočimi jezeri, rekami ponikalnicami, vrtačami in jamami na eni strani ter prostranimi zeleni gozdovi na drugi strani.

Sedemnajst slikovitih, različno velikih in obstojnih jezer s svojo lepoto privlači ljubitelje narave. Pivška presihajoča jezera nastanejo tam, kjer visoke kraške vode poplavijo večje in manjše depresije in tako nastanejo jezera.

Bogata rastlinska združba širšega območja daje zavetje številnim vrstam živali, med drugim tukaj najdemo 210 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptičev. Od vodnih živali izstopajo redki raki, kraški škrgonožci in ličinke žuželk.

Na širšem območju se pojavlja divjad, tudi velike zveri, in večje število ptic, kot so kosec, pisana in rjava penica, prepelica, rjavi srakoper ter veliki strnad.

V podzemnih vodotokih tega območja živijo človeške ribice, ki jih ob visokih vodah včasih priplavi na površje.

Če obiščemo Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi pri Pivki, lahko izvemo,  kako jezera nastanejo in kako z njimi živijo domačini, prav tako pa lahko spoznamo njihove prebivalce.

Leta 2012 je bil na delu, ki spada pod Občino Pivka, oblikovan Krajinski park Pivška presihajoča jezera, uradno ustanovljen leta 2014.

Kot možnost za trajnostno rabo se zdaj izpostavlja ekoturizem. Tu najdemo izjemne naravne lepote, saj več kot polovica občine leži na območju Nature 2000.

Učenci so s zanimanjem prisluhnili podatkom o Pivških jezerih. Radi so si jih ogledali na zemljevidu ter na spletu, prav tako vse zanimive slike rastlin in živali teh krajev.

Učenka Lana, 8. razred, ki pa v teh krajih živi, je o tem veliko vedela in o vsem zelo doživeto o vsem pripovedovala.

 

Andreja Gumilar
junij 2021

Jezero Jasna

V mesecu maju smo z učenci (Samuel in Sami, 5. r, Leon, 7. r, Hana, Mitja in Črt, 8. r) na oddelku ustvarili kratek turistični prospekt, ki bi lahko privabil goste v kraj, kjer se razlega jezero Jasna. Vabimo vas k branju, morda pa vas prepriča, da ga tudi vi kdaj obiščete.

Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič. Je zelo priljubljena izletniška točka prelepe Gorenjske. V teh koncih je zares težko peljati mimo dveh povezanih umetnih jezerc ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice.

Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, tukaj je tudi raj za muharjenje, kopanje v Jasni pa je rezervirano za pogumne, saj je voda precej mrzla. Vsekakor se lahko ob jezeru sončite na lesenih pomolih in se povzpnete na šest metrov visoko razgledno ploščad.

Ob jezeru se lahko ohladite z osvežilno pijačo ali sladoledom, še posebej pa je fotogenično zaradi razgleda na Julijske Alpe v ozadju. Vsekakor pa ne bo šlo brez fotografije poleg znamenitega bronastega kozoroga.

Jezeri sta urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Ob sotočju je še manjši naravni kanjon in nekoliko skrita Hidroelektrarna Kranjska Gora.

Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, svoj začetek pa tukaj po potresu leta 1980 beleži zapuščena gozdna pot po dolini Male Pišnice. Zraven jezera so poleg apartmajev tudi igrala in bronasti kip kozoroga na naravni skali, ki ga je med letoma 1986 in 1988 ustvaril kipar Stojan Batič.

 

Jezero Jasna

 

Andreja Gumilar
maj 2021

Jezero Zelenci

Ta mesec je prišlo na vrsto jezero Zelenci, da smo ga z učencem in učenkami na oddelku proučili in poiskali vse, kar lahko izvemo o njem. Jezero so raziskovali: Svit, 5. razred, Ana, 8. razred, Brina, 5. razred, Alia, 5. razred, Ana Lina, 6. razred, in Emilija, 5. razred.

 

Naučili smo se da:

  • so Zelenci talni izvir Save Dolinke v občini Kranjska Gora;
  • voda privre na dan iz do dva metra globokega jezera zelene barve, po čemer je izvir dobil tudi ime;
  • da so Zelenci naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam;
  • porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji;
  • da ima jezerska voda stalno temperaturo okrog 5 do 6 stopinj Celzija;
  • voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 m široko, plitvo močvirje Blata;
  • rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore;
  • v okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage (šaš, jelka, vrba, cvetlici vodna zlatica in navadni mrzličnik);
  • v jezeru živita živorodna kuščarica in potočna postrv.

 

Na spletnih straneh smo si ogledali zemljepisno lego jezera, njegovo obliko in velikost, pozneje še barvo jezera in slike živali in rastlin, ki živijo v njem in ob njem. Obiskali smo tudi spletno stran https://www.druzinski-izleti.si/regije/gorenjska/kranjska-gora-zelenci.html

Andreja Gumilar
april 2021

Mariborsko ali Bresterniško akumulacijsko jezero

Ta mesec smo se na oddelku spoznavali Mariborsko ali Bresterniško jezero.

Sodelovalo je pet učencev: Tara, 8. razred, Tim, 6. razred, Sara, 3. razred, Filip, 7. razred, in Alja, 7. razred. Učenci so z zanimanjem sledili spoznavanju jezera.

O jezeru smo izvedeli naslednje:

    • Nahaja se vzhodno od Maribora.
    • Nastalo je ob gradnji hidreoelektrarne (HE) Mariborski otok z zajezitvijo reke Drave. Dolgo je 15,5 km in sega vse do zgoraj ležeče elektrarne Fala.
    • Vsebuje 13,1 milijona m³ vode, od katerih se lahko 2,1 milijona m³ izkoristi za proizvodnjo električne energije.
    • Kljub velikanskemu posegu v naravo ta ni povzročil zgolj uničenja različnih biotopov, ampak so se razvili tudi novi biotopi. Poleg razraslega obrežnega gozda so nastale plitvine, ki jih porašča obvodno rastlinje, s čimer je nastal nov dragocen življenjski prostor. Zato je jezero pomembno naravovarstveno območje in zaščiten krajinski park. Za krajinski park je bilo Mariborsko jezero razglašeno  novembra 1992.
    • Je zelo priljubljen kraj za rekreacijo za Mariborčane in druge obiskovalce. Jezero daje možnosti za veslanje, deskanje, jadranje, plavanje v bazenu ali za sprehod, kolesarjenje in tek. Ob jezeru je več gostinskih lokalov z otroškimi igrali. Mimo Mariborskega jezera vodi tudi Dravska kolesarska pot. Bazen HE Mariborski otok je zato privlačna rekreacijska površina. V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor uspešno uredile številne turistično-rekreacijske točke ob jezeru.
    • Blizu jezera se nahaja Mariborski ali Felberjev otok, kot so ga včasih poimenovali po njegovih lastnikih. Predstavlja naravno posebnost, saj je pravi rečni otok in edini te vrste v Sloveniji. Prekriva ga bogata gozdna združba s podrastjo, kjer rastejo številne redke rastline, dom pa nudi tudi številnim pticam. Prav zaradi tega je razglašen za naravni spomenik, saj je vpliv človeka že dodobra spremenil podobo otoka.

 

Pri iskanju informacij o jezeru smo si pomagali z zemljevidom Slovenije. Slike jezera smo si ogledali na spletni strani
https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/podravska/574/mariborsko_jezero/
in v knjigi The Slovenia lakes (Slovenska jezera).

 

Andreja Gumilar
marec 2021

Triglavska sedmera jezera

Ta mesec smo se na oddelku s šestimi učenci; Davidom, 7. razred, Maticem, 8. razred, Inelo, 6. razred, Valom, 8. razred, Borom, 5. razred, in Rosano, 6. razred; pogovarjali o Triglavskih sedmerih jezerih.

Povedali smo, da je Dolina Triglavskih jezer ali Dolina Sedmerih jezer ledeniška alpska dolina med Bohinjem in Trento. Dolina Triglavskih jezer je kot narodni park zavarovana od leta 1924.  Krasijo jo razgiban teren, zanimive rastline in živali ter fosili. Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu.

Čeprav je jezer več kot sedem, dosti je majhnih mlak in jezerc, se že od nekdaj omenjajo sedmera Triglavska jezera, ker so res podobna jezerom in so vidna čez vse leto, ostala pa čez poletja usahnejo in izginejo.

 

Sedmera Triglavska jezera so:

  • Jezero pod Vršacem (oziroma Jezero v Podstenju, 1993 m nad morjem, pogosto je večino leta zamrznjeno)
  • Mlaka na Laštah (pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, poleti pogosto presahne)
  • Rjavo jezero (dolgo 150 m, široko 100 m, globoko 10 m)
  • Zeleno jezero (globoko do 2 metra, zeleno obarvano zaradi alg)
  • Veliko jezero (ali Jezero v Ledvicah, največje jezero, 1930 m nadmorske višine, 300 m dolgo, 120 m široko, do 15 m globoko)
  • Dvojno jezero (ob gori Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m nadmorske višine, ob velikem vodostaju se spremeni v eno jezero)
  • Črno jezero (najtoplejše od Sedmerih jezer, 1319 m nad morjem, 150 m dolgo, 80 m široko, 6 m globoko)

 

Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa druga jezera so med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.

 

Po pogovoru o jezerih pa smo povedali še pet osnovnih pravil obnašanja v gorah.

 

1. V hribih se pozdravljamo “Živjo!” “Živjo, koliko je še do vrha …?”

 

2. Smeti odnesi s seboj v dolino.

Onesnaževanje je lahko mnogih oblik, vse od smeti do glasne glasbe. Splošno sprejeto med hribolazci je, da prinešeno embalažo odnesemo nazaj v dolino in vržemo v primerne zabojnike.

 

3. Ne proži kamenja.

Verjetno ste že doživeli, da se stiskate k steni, zgoraj pa hodi skupina nepazljivih turistov, ki proži kamenje. Proženje kamenja je nevarno početje. Treba je hoditi previdno in se proženju kamenja, če je le mogoče, izogniti. Če se vseeno zgodi, pa nevarnost jasno in glasno sporočimo pohodnikom pod nami.

 

4. Imejmo primerno opremo.

Za hojo v gore je treba biti primerno pripravljen. S tem sta mišljeni tako telesna pripravljenost kot tudi primerna oprema. Pred odhodom v gore vedno preverimo vremensko napoved in razmere v gorah ter se temu primerno odločimo za turo. Vedno imejmo s seboj dovolj vode, primerno obutev in kakšen kos tople obleke, tudi če je vzpon poleti. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in nanje moramo biti pripravljeni.

 

5. Kako se srečujemo na izpostavljenih mestih.

Dostikrat se zgodi, da hodimo po zelo ozki in izpostavljeni poti, nasproti pa nam pride skupina ljudi. Vljudno in pravilno je, da se vsi gorniki potrudijo, da najdejo varen kraj za srečanje in umik, tudi če to pomeni nekaj korakov nazaj ali vstran. Varnost naj bo na prvem mestu.

 

Andreja Gumilar
januar 2021

Cerkniško jezero

Ta mesec smo na oddelku spoznavali Cerkniško jezero. Sodelovalo je pet učencev: Iza, 4. razred, Urh, 7. razred, Nika, 4. razred, Lovro, 2. razred, in Žan, 8. razred.

Cerkniško jezero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (za Ribniško-kočevskim poljem). Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m.

Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera pa je gnezdišče mnogih vrst ptic.

Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom Idrija–Hotedršica– Planinsko polje–Cerkniško polje–Loško polje. Janez Vajkard Valvasor je že v 17. stoletju poskušal pojasniti presihanje Cerkniškega jezera.

Pogovarjali smo se tudi o pritokih Cerkniškega jezera. Vsi njegovi pritoki, razen Cerkniščice, so kraški. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh. En del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame, kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica. Drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot pa naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri.

Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Z učencema 7. in 8. razreda smo se pogovarjali še o povirju (o izviru in zgornjem delu porečja), estavelnem pasu ter o ponornem (požiralniškem) območju jezera.

Povedali smo, da so povirna območja na skrajnem jugovzhodnem robu polja kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja.

Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja pa se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje največ časa.

Ponorno območje jezera se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena, ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.

Učenci so se o Cerkniškem jezeru učili individualno ob postelji v sobi. O njem so na začetku vedeli le malo, v pogovoru pa so se naučili marsikaj novega in zanimivega. Vse zemljepisne pojme, povezane z jezerom, pa smo poiskali tudi v Atlasu Slovenije.

 

Andreja Gumilar
december 2020