Zima

V mesecu januarju smo veliko pozornosti namenili eksperimentalnemu delu: načrtovanju poskusov, postavljanju hipotez, eksperimentiranju, beleženju ugotovitev v raziskovalni list in poročanju. Ker je mesec januar zimski mesec, smo med drugim tudi raziskovali, kaj se pri nizkih temperaturah dogaja z vodo. Učenci so že v naravi opazili led na jezerih in potokih ter ledene sveče, ki visijo s streh in skal. Z vodo in ledom smo izvedli dva poskusa.

Prvi poskus

V prozoren plastični kozarec smo nalili vodo in ga postavili v zamrzovalnik. Iskali smo odgovore na dve vprašanji.

Kaj se bo zgodilo z vodo v zamrzovalniku?

Učenci so pravilno sklepali, da bo voda zmrznila. Iz tekočega agregatnega stanja se bo spremenila v trdno agregatno stanje.

Ali se bo gladina vode spremenila, če bomo naslednji dan vzeli kozarec z zmrznjeno vodo iz zamrzovalnika?

Tu so bila predvidevanja različna. Nekateri so predpostavili, da se bo gladina znižala, drugi so bili mnenja, da se bo zvišala, in tretji so povedali, da bo ostala nespremenjena.

Naslednji dan smo vzeli kozarec z vodo iz hladilnika. Voda se je res spremenila v led, gladina vode pa se je v procesu zamrzovanja dvignila. Prav ugotovitev, da se je gladina vode pri spreminjanju v led dvignila,  je bila za marsikaterega učenca presenečenje.

Ob tem eksperimentu smo spoznali nekaj izjemnih lastnosti vode.

Voda lahko obstaja v trdem, tekočem ali plinastem stanju. Mi smo se pri poskusih osredotočili samo na trdo in tekoče stanje.

Druga izjemna lastnost pa je ta, da ima led manjšo gostoto od vode. Zato led potrebuje več prostora kot voda in se gladina vode pri zmrzovanju dvigne. Prav zaradi te lastnosti nam lahko pozimi vodovodne cevi počijo, če je zelo mrzlo.

Drugi poskus

Pripravili smo skodelico z vodo in košček ledu. Učenci so iskali odgovor na vprašanje v nadaljevanju.

Ali bo košček ledu na vodi plaval ali potonil?

Predvidevanja učencev so bila različna. Košček ledu smo vrgli v vodo. Poskus je pokazal, da led na vodi plava, saj ima manjšo gostoto kot voda.

Razmišljali smo tudi o tem, zakaj jezero začne zmrzovati na vrhu in ne na dnu.

Zima  nas ni le spodbudila k raziskovanju ledu, ampak tudi k likovnem ustvarjanju. Učenci so v različnih tehnikah slikali in risali ptičje krmilnice.

Iz zmečkanega papirja smo oblikovali snežene može.

Glasba nas navdihuje

Da je želja po glasbenem ustvarjanju človeku prirojena, so čutili že ljudje v prazgodovini. Izdelovali so si preproste instrumente iz materiala, ki jim je bil na voljo.

Zanimivo je, da so najstarejšo koščeno piščal na svetu odkrili prav v Sloveniji, in sicer v arheološkem parku Divje babe.

3. decembra, na dan, ko se je rodil France Prešeren, smo izvedli kulturni dan z naslovom Glasba nas navdihuje.

Spoznavali smo, kako sta med seboj povezani glasba in fizika. Kolegica Natalija, ki uči fiziko in matematiko in igra več instrumentov, je učencem s poskusi predstavila to povezavo.

Učenci so spoznali, kako nastane zvok, in ga skušali sami ustvariti z vrtenjem plastičnih cevi, spuščanjem votlih kovinskih palic na tla, udarjanjem s paličico po steklenih kozarcih, pihanjem v cev … Izvedeli so, kako nastane zvok pri različnih instrumentih, kako vpliva na zvok dolžina strune ali cevi, zakaj morajo glasbeniki nekatere instrumente pred vsakim nastopom uglasiti, in še veliko drugih zanimivosti.

Natalijin sin Gal, učenec 4. razreda glasbene šole, pa je kulturni dan popestril z igranjem na čelo. Predstavil nam je tudi igranje pesmic na kozarce različnih velikosti.

Za zaključek smo tako v sobah, kjer so bili učenci v izolaciji, kot tudi v učilnici, kjer so bili zbrani vsi drugi šolarji, skupaj zapeli in svoje petje spremljali na Orffova glasbila. Skupno petje in muziciranje nas je povezalo v skupino, v kateri smo se vsi dobro počutili.

Glasba pa nas ni navdihovala le na kulturnem dnevu, ampak nas je spremljala skozi ves december. Spoznavali smo nove pesmice, jih prepevali in spremljali z lastnimi ali Orffovimi glasbili.

Skrbimo za čisto okolje

Pri pouku se zelo pogosto srečujemo s papirnatimi gradivi: papirjem, kartonom in lepenko. Omogočajo nam tehnično in likovno ustvarjalnost. Medicinske sestre nam večkrat dajo odpadne kartonaste škatlice od zdravil. Uporabimo jih za oblikovanje hišic, živali, prevoznih sredstev … Domišljija učencev nima meja.

Tokrat nas je zanimalo, kako bi odložili kartonaste škatlice v zabojnik za papir, da bi te zavzele čim manj prostora. Rezultati ankete so pokazali, da jih odlagamo na zelo različne načine.

Lotili smo se raziskovanja.

Najprej smo na kup zložili cele škatlice.

 

Nato smo škatlice stisnili in jih dali na kup, ki je bil manjši od prvega.

 

Učenci so predstavili še tretjo možnost. Škatlice bi raztrgali.

Tudi v tem primeru ne zavzamejo veliko prostora. Tako lahko odložimo v zabojnik veliko več papirja. S tem poskrbimo, da ga ni potrebno tako pogosto prazniti. Vsekakor pa je tudi manj voženj kamiona, ki pobira odpadni papir. V naravi je zato manj izpustnih plinov.

Ponosni, da tudi mi lahko nekaj naredimo za bolj čisto okolje, smo si zapisali:

  • ZBIRAJMO ODPADNI PAPIR ZA RECIKLAŽO IN POSKRBIMO, DA BO ZAVZEL ČIM MANJ PROSTORA,
  • SKRBIMO ZA MANJŠO ONESNAŽENOST ZRAKA.

Narisali smo še znak, ki nas bo spodbujal k skrbi za čisto okolje.

Beremo in ustvarjamo

Učenci so v mesecu oktobru spoznavali  slikanico Deček in hiša in ob njej ustvarjali. Navduševali so se nad ilustracijami,  katerim so dodali tudi besedilo. Po svojem navdihu iz knjižne predloge so narisali tudi svoje ilustracije. Nastalo je  nekaj čudovitih slik z muckom.

Pri pouku pa smo se pogosto srečevali s pravljicami domačih in tujih avtorjev. Prebrali smo  slovenskih ljudski pravljici Debela repa in Hvaležni medved ter iskali sporočila. Učenci so iz dogajalnih kart oblikovali svoje knjižice in jih odnesli domov. Iz plastelina smo oblikovali repo in hruške. Med knjigami tujih avtorjev pa je bila najbolj brana pravljica Elmer. Govori o slončku, ki ni bil običajnih slonjih barv. Tudi učenci so risali slone, ki niso običajnih slonjih barv, s tem pa so pokazali vso svojo izvirnost.

Pred jesenskimi počitnicami  sta  nas s svojim obiskali razveselili prijazni pedagoginji iz muzeja sodobne umetnosti. Učencem sta polepšali dan z ustvarjanjem stripa.

Oktober pa smo zaključili s pogovorom o očetu prve slovenske knjige Primožem Trubarjem.

Turistični prospekt

V tem mesecu smo izvedli naravoslovni dan z naslovom Turistični prospekt. Učenci so povedali, od kod prihajajo. Na medmrežju smo poiskali njihove domače kraje. Še posebej zanimivo je bilo to, da smo si na spletnem mestu Google (Zemlja) lahko ogledali tudi hiše, v katerih živijo. Ko pa smo odkrili njihove domove, smo se podali še na ogled okolice. Učenci so radi pripovedovali o zanimivostih svojega kraja in o tem, kaj jim je najbolj všeč. Na medmrežju smo poiskali še  slike in podatke, s katerimi so učenci dopolnjevali svoje znanje.

Po končanem ogledovanju so nekateri šolarji naredili razglednico, na katero so narisali eno izmed značilnosti domačega kraja, drugi pa so oblikovali pravi turistični prospekt, ki je vseboval zemljevid in eno ali več slik, ki prikazujejo značilnosti njihovega kraja. Opremili smo ga tudi z besedilom. Ker si prav vsi šolarji želijo živeti v lepem in čistem okolju, smo razmišljali tudi o tem, kako spodbuditi ljudi k ekološkem ravnanju. Učenci so bili polni idej, kakšen znak bi v ljudeh prebudil  ekološko zavest.

Ugotovili smo, da naši šolarji prihajajo iz različnih mest ali vasi, a je vsak kraj po svoje lep in zanimiv. Prav to lepoto so pokazali na razglednici in/ali prospektu.

Vid je svoje delo dopolnil še s ppt-predstavitvijo.