Športne igre

Avtor: Tina Žvab | Maj 7, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki

Športne in družabne igre so med učenci zelo priljubljene, zato jih pogosto vključujemo v šolske dejavnosti.

Metanje obročev je igra, ki jo lahko igramo v naravi ali kje drugje. Z določene razdalje mečemo obroče na količke in jih skušamo zadeti čim več. Namesto količkov smo uporabili stol, ga narobe obrnili ter nanj metali obroče.	Matematika je veliko bolj zanimiva, kadar jo povežemo s športom. Pri igranju pikada smo utrjevali seštevanje desetic in še razgibali smo se ob tem.
Učenci imajo zelo radi košarko. Za našo uporabo je zelo primeren sobni koš, saj ga lahko namestimo v učilnico, igralnico ali sobo.	Včasih se razvedrimo tudi z namiznimi igrami.

V pomladanskem času vsako leto izvedemo bolnišnične olimpijske igre. Učenci so se pomerili v pikadu, metu na koš in tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju). Z nami  je bil športni gost, padalec Matej Bečan, ki je s svojo prisotnostjo in sodelovanjem vnesel pravega športnega duha. S seboj je prinesel padalo, ga razstavil in nam povedal marsikaj zanimivega o manj poznanem športu – padalstvu.

Športno padalo smo si z navdušenjem ogledali.	Ko je bilo zloženo skupaj, ni zavzelo veliko prostora, a je bilo zelo težko.
Ob fotografijah smo si lahko ogledali, kako potekata priprava in spust s padalom posamezno ali skupinsko. Prav posebej zanimivi, a tudi zahtevni, so likovni skoki.

Za zaključek športnega dne nam je športni gost Matej Bečan odgovoril na vprašanja, ki so se prebudila v učencih in starših ob njegovi predstavitvi padala in padalstva.

Koliko časa se že ukvarjate s padalstvom?
Približno 20 let.

Koliko časa in na kakšen način trenirate?
Dnevno naredim 6 do 8 skokov. Posebnega ogrevanja pred skoki običajno ni treba izvajati, le vaje za raztezanje.

Koliko skokov imate že za seboj?
6500.

S kolikšne višine se spustite?
Različno. Običajno z višine 1000 m.

Kakšna je temperatura tam, od koder se spustite? 
Lahko je tudi do minus 25 stopinj C. Odvisno od letnega časa.

Ali skačete na cilj?
Ja. Na cilj pristanem na desno peto. Zato imam za desno nogo posebno obuvalo. Skačemo tudi v skupinah, ko delamo v zraku različne oblike.

Kako uravnavate padalo, če vas veter zanaša?
Padalo uravnavam s komandnimi vrvicami. Dokaj preprosto, leva komandna vrvica za v levo in desna za v desno.

Ali je kakšna nevarnost, da priletite na daljnovod?
Nikoli ne veš, kam te veter zanese, zato je treba ves čas uravnavati smer gibanja. Če nisi dovolj pazljiv, te lahko zanese na kakšno oviro, npr. na drevo, hišo, avtocesto …

Ali kdo preverja, kako zložite padalo, ali ste sami odgovorni za to?
Za zlaganje glavnega padala sem odgovoren sam. Zlaganje rezervnega padala pa zaupam za to usposobljenemu strokovnjaku.

S kakšno hitrostjo leti avion, ko se vi spustite dol?
Hitrost aviona je običajna hitrost, s katero leti letalo. To je od 130 do 200 km/h.

So se vam vrvice že kdaj zapletle, tako da ni šlo vse po načrtu?
Pri 6500 skokih se mi je dvakrat zgodilo, da so se vrvice zapletle. V takšnem primeru odpremo rezervno padalo.

S kakšno hitrostjo priletite na tla?
Od 0,5-1 m/s.

Skačete v vseh letnih časih?
Skačem v vseh letnih časih, razen v izjemno slabem vremenu.

Kdaj je najboljša sezona za skoke?
Meni je najljubša jesen. Takrat ni termike in je s tem padalo bolj stabilno. V spomladanskem času pa se zemlja segreva in s tem se pojavi termika, ki otežuje skoke na cilj.

Kako učite začetnike?
Padalci začetniki naprej opravijo predavanja teorije in tehnike skoka, nato vadijo celotne postopke na tleh, sledijo prvi skoki iz letala.

Kako zahtevni so vaši zdravniški pregledi?
Pregledi so približno tako zahtevni kot za vozniški izpit.

Do katere starosti lahko skačete?
Ni omejitve. Človek sam čuti, do kdaj lahko skače.

Hvala, ker ste bili na bolnišničnih olimpijskih igrah z nami.
 
Minca Gale
april 2018

Kemija doma in v naravi

Avtor: Tina Žvab | Apr 9, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki

Marec je mesec, ko je v naravi zelo veliko sprememb. V začetku marca so nas spremljale še zelo nizke temperature, narava je bila zasnežena. Ob 12.00, ko smo v prvih dneh marca pogledali vremensko napoved, je bilo v Ljubljani -4 ℃. Željno smo pričakovali bolj toplo obdobje, ko se bosta sneg in led stalila, v naravi pa bomo lahko opazovali prve znanilke pomladi in prisluhnili žvrgolenju ptic.

S poskusi pa smo raziskovali, kaj voda topi in česa ne. Ob tem smo spoznali pomen pojmov taljenje in raztapljanje.

Pripravili smo kozarčke z vodo. V vsak kozarec smo dodali žličko izbrane snovi in v laboratorijskem vzdušju opazovali, kaj se bo zgodilo.

Naše predpostavke so bile ponekod točne, drugje ne. Raztopila sta se samo sol in sladkor, poper, mivka in krema pa ne.

Spremembe se dogajajo tudi v kuhinji, kadar kuhamo ali čistimo stanovanje. Izvajali smo poskuse, kjer smo te spremembe lahko sami izzvali in jih opazovali.

Kovanci so po čiščenju s kisom postali svetleči.

Če vlijemo alkoholni kis v sodo bikarbono, nastane bujna reakcija. Prava paša za oči pa nastane šele takrat, ko kis predhodno obarvamo.

Učenci so ugotovitve povezovali s svojimi izkušnjami. Osmošolec nam je predstavil samostojen preskus s kisom pri čiščenju kopalnice.

Čiste ploščice

Na internetu sem videl, kako se čisti z alkoholnim kisom. To sem tudi poskusil. Na ploščice sem nanesel kis in počakal 10 minut. Nato sem z mokro krpo obrisal in ploščice so bile čiste.

Osmošolec

Je mogoče napihniti balon brez pihanja? Kako? Ideje so bile različne. S poskusom smo preverjali, če lahko napihne balon tudi šumeča tableta, ko jo vržemo v vodo.

Priprava poskusa

Čudovito! Predvidevanja so se uresničila! Ko smo šumečo tableto spustili v vodo, se je sprostil plin, ki je napihnil balon.

V mesecu marcu smo vstopili v nov letni čas – pomlad. V naravi je polno prečudovitih dogajanj. Del pomladnega vzdušja smo prenesli v učilnico, kjer smo opazovali, kakšen vpliv ima svetloba na rast in barvo listov. Pripravili smo 2 lončka s prstjo in vanju posadili fižol. En lonček smo postavili v temo, drugega pa na okensko polico, kjer je bil izpostavljen sončni svetlobi.

Fižol, ki je kalil in rastel na sončni svetlobi, je dobil zelene liste.

Presenečenje! Fižol, ki je kalil in rastel v temi, je dobil rumene liste.

Zeleni listi – kemične tovarne

V zelenih listih, v katerih je klorofil (zeleno barvilo), poteka zelo pomemben proces, ki mu pravimo fotosinteza. Za ta proces sta potrebna voda, ki jo korenine črpajo iz tal, in ogljikov dioksid, ki ga dobijo rastline v liste iz zraka. Pri tem je nujno potrebna svetloba. V zelenih listih tako nastaneta sladkor in kisik. Rastline so namreč edina živa bitja, ki si hrano izdelajo same.

Minca Gale
marec 2018

Prešernovanje

Avtor: Tina Žvab | Mar 5, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.

V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.

Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.

Povodni mož.

Urška in povodni mož na plesišču.

Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.

Zala, 4. razred.

Žan, 7. razred.

Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.

Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis.

Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.

Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:

Minca Gale
februar 2018

Igriva matematika

Avtor: Tina Žvab | Feb 6, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki

Z učenci prvih in drugih razredov smo spoznavali geometrijska telesa: kocko, kvader, kroglo, valj, stožec in piramido. V predmetih, ki nas obkrožajo, smo prepoznavali osnovne geometrijske oblike. Pokukali smo tudi v zbiralno škatlo z odpadno embalažo. Z zavezanimi očmi smo iz nje jemali posamezne škatle in s tipanjem ugotavljali, kakšne oblike je. Odločili smo se,  da  bomo odpadno embalažo uporabili kot gradnike. Vsak učenec je dal svoj predlog, kaj bo iz nje sestavil. Ustvarjanje se je pričelo. Nastajale so hiše, vlakci, traktorji, garaže, živali in še marsikaj.

Skozi okno učilnice imamo neposreden pogled na heliport, kjer lahko opazujemo pristajanje in vzletanje helikopterjev.	Takole je prvošolček Janez iz odpadne embalaže oblikoval heliport.

Na spletu smo raziskali, kaj ta beseda pomeni. Ugotovili smo, da beseda heliport ali helidrom pomeni pristajališče za helikopterje.

Po končanem oblikovanju smo se ponovno vrnili k odpadni embalaži. Razvrstili smo jo po obliki in ugotavljali, katera je okrogla in katera oglata.

Razvrščanje je končano.	Izbrali smo embalažo v obliki valja z namenom, da jo spustimo po klancu navzdol in opazujemo, do kod se bo prikotalila.

Vsak učenec je pred poskusom postavil svojo hipotezo. Bili smo presenečeni nad tem, da je bila dolžina poti veliko daljša, kot smo pričakovali. Učilnica bi bila skoraj prekratka, kaj šele miza. Poskus s kotaljenjem smo naredili še enkrat. Želeli smo, da bi bila sedaj razdalja krajša. Učenci so bili enotni, da je potrebno znižati klanec. To so tudi storili. Tokrat je bilo predvidevanje točno. Iskali smo še druge načine za upočasnitev kotaljenja, jih preizkušali in svoje ugotovitve povezovali z življenjskimi situacijami.

Spuščanje kartonaste škatlice z višjega in nižjega klanca.	»Se bo valj res bolj počasi kotalil po hrapavi podlagi?« smo se spraševali.

Veseli smo bili, da smo iz odpadne embalaže ustvarili nekaj novega ter da smo s pomočjo poskusov prišli do novih spoznanj. Pri tem smo vsi sodelovali in se medsebojno spoznavali.

Minca Gale
januar 2018

Pričakovanje božiča in novega leta

Avtor: Tina Žvab | Jan 4, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki

V mesecu, ki ima najdaljše noči in najkrajše dneve v letu, smo veliko pozornosti namenili pouku. Zato pa so bili učenci še toliko bolj veseli obiska Miklavža, plezajočih Božičkov, glasbene šole, športnikov, gledaliških skupin in vseh gostov, ki so jim v bolnišnici na različne načine lepšali adventne dni.

Učenci glasbene šole so z igranjem na violončelo predstavili čudovite praznične pesmi.

Gledališke skupina Korteks nam je s svojo predstavo ogrela dušo in srce.

Toplo pa je bilo pri srcu učencem tudi takrat, ko smo ustvarjali božično-novoletne okraske z namenom, da jih poklonijo svojim najdražjim.

Iz das mase smo oblikovali srčke, smrekice, ptičke in zvezdice. Vanje smo s čipkami delali odtise.

Okraske smo barvali tako, da so odtisi čipk ostali vidni. Skozi luknjico smo vdeli prejico in darilce je bilo pripravljeno za obdarovanca.

Oblikovali in pisali smo tudi voščilnice. Razmišljali smo, kako bi z voščilom zaželeli srečo, veselje in mir ter pokazali ljubezen ter hvaležnost ljudem, s katerimi živimo in jih imamo radi.

Učenci so takole zapisali svoja voščila.

Voščilo učenke 2. razreda mami:
Vesela sem, da si ti moja mami in da bova skupaj praznovali božič in novo leto.

Voščilo učenke 1. razreda učiteljici:
Zelo dobro učiš. Želim ti, da bi tudi naslednje leto tako dobro učila.

Voščilo učenca 3. razreda zdravstvenemu osebju:
Vesel božič in srečno novo leto. Hvala za vse.

Voščilo učenke 4. razreda zdravstvenemu osebju:
Zelo ste prijazni. Hvala. Ostanite tako prijazni tudi v novem letu.

Mala namizna smrečica.

Smrečica kot voščilo.

Ob zaključku starega leta sta nas obiskali pedagoginji Lucija in Dana iz Muzeja sodobne umetnosti in z učenci izvedli likovno delavnico. Predstavili sta razstavo Dušana Tršarja, umetnika, ki raziskuje in uporablja različne materiale ter jih povezuje v nenavadne odnose in oblike. Učenci so si ogledali katalog, v katerem so bile predstavljene umetnikove svetleče skulpture. Po ogledu kataloga sta pripravili pravo svetlobno poslastico. Z učenci sta se lotili izdelave visečih prostorskih instalacij, ki se svetijo v temi.

Ogledovanje kataloga.

Viseče in svetleče umetnine, ki so jih učenci ustvarili na tokratni likovni delavnici, so radi odnesli domov.

Minca Gale
december 2017

Bliža se zima

Avtor: Tina Žvab | Dec 8, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki

Iz naravnih materialov, ki smo jih pridno zbirali in raziskovali v mesecu oktobru, smo oblikovali metulje. Izbrali smo primerne drevesne liste za metuljeva krilca, jih simetrično nalepili na karton, dodali vejice za trup in tipalke ter metulja še dodatno okrasili s tempera barvicami. Naši lepotci sedaj krasijo oddelčno teraso.

Metulji imajo nežna krilca. Tudi jesenski listi so krhki in potrebna je velika previdnost pri lepljenju.

Ali sem lep?

13. novembra je v Ljubljani zapadel prvi sneg. Temperatura je bila ob enajsti uri le tri stopinje Celzija. Ob pogledu skozi okno so učenci povedali nekaj misli.

Letos je sneg zapadel malo prehitro. Lepše je, ko začne snežiti, ko smo tik pred božičnimi prazniki.
Anja, 3. letnik srednje šole

Rada imam sneg, saj me spomni na praznike.
Vesna, 3. letnik srednje šole

Vesel sem, da pada sneg. Ko bom prišel domov, se bom lahko sankal.
Tine, 1. razred

Ob prvem snegu se spomnim na božič in darila. Želim si, da bi snežilo tudi na začetku decembra, ko imam rojstni dan.
Maša, 4. razred

 
Sneženje nas je spodbudilo k raznovrstnemu ustvarjanju iz različnih materialov. Iz das mase so učenci in dijaki oblikovali in krasili darilne gumbe. Z različnimi vzorci so poslikavali okroglo kamenje. Nekateri pa so že zbirali ideje za novoletne voščilnice in okraske.

Za praznike lahko podarimo svojim najdražjim darilne gumbe.

Poleg gumbov jim namenimo tudi lepe misli in želje.

 
V času, ko je v Cankarjevem domu potekal slovenski knjižni sejem, smo imeli v bolnišnici kulturni dan z naslovom Bolnišnični knjižni sejem.

Simbol slovenskega knjižnega sejma je bil Martin Krpan, ki pod roko drži knjigo.

»Le kaj piše v njej?« smo se spraševali.

V njej bi lahko bili pravljica, uganke, enciklopedija, kuharski recepti in še kaj.

Ker se je večina učencev ogrevala za pravljico, smo pričeli z oblikovanjem pravljične knjige. Iz starih otroških revij smo izrezali ilustracije različnih pravljic in jih nalepili na list papirja. Vsaka pravljica je imela v knjigi svojo stran. Ilustracijam smo dodajali ustrezne naslove ali odlomke. S tem delom še vedno nadaljujemo in ga povezujemo z bolnišnično bralno značko.

Na kulturnem dnevu so učenci predstavljali tudi svoje najljubše knjige, reševali knjižne kvize, pripovedovali o tem, kateri pesniki in pisatelji so jih na matični šoli že obiskali, in razmišljali, kaj jim posamezna knjiga sporoča.

Dolgi jesensko-zimski večeri nas vabijo k spoznavanju lepih knjig, zato vam priporočamo, da posežete po njih.

Pravljična knjiga v nastajanju.

 
Minca Gale
november 2017