Čarobne mreže

Umirili smo se, zaprli oči in po belem listu vlekli neprekinjeno črto, tako da je nastala čarobna mreža. Šolarji so se na oddelku prvič srečali s tehniko risanja z zaprtimi očmi, s fraktalnim risanjem.

Časi so za vse nas negotovi in polni skrbi, še posebej pa so v stiski otroci v bolnišnici. Tovrstno risanje jim ponuja mir in varnost. Med barvanjem misli odplavajo, le igra z barvami ostaja in nas pomirja.

Otroci so presenečeni, ko v mreži odkrijejo podobo, ki je niso pričakovali, ko so se lotili risanja.

Tovrstno risanje vsakemu daje občutek uspešnosti in ustvarjalnosti, saj je vsaka risba lepa na svoj način. Fraktalna risba je namenjena zmanjševanju stresa in napetosti, izboljšanju koncentracije, fine motorike, razvijanju ustvarjalnosti, samostojnosti in ustvarjanju pozitivne samopodobe.

Na ogled vam postavljamo naše čarobne mreže.

Portreta in Drevo, ožarjeno s soncem.

Enooki Jure in Žaba na listu.

Muca in Riba piranja.

Jež in Krokodil.

Metoda Leban Dervišević
januar 2021

December malo drugače

December je bil letos na oddelku precej drugačen kot po navadi. Miklavž otrokom tokrat ni osebno izročal daril, a so ta kljub temu našla pot do njihovih bolniških sob.
Letos ni bilo lutkovnih predstav, prav tako pa ne druženja in ustvarjanja v učilnici.
Ali bi tudi letos lahko rekli, da je december veseli december?
Bil je izčrpan in utrujen mesec od vseh tegob, ki so se s prihodom virusa kopičile v letu.
Velja tudi za mesec pričakovanja, a letos smo bolj kot praznike pričakovali novice, da se virus umirja.
Kljub vsemu smo se na oddelku trudili pričarati predpraznično vzdušje in otokom vsaj nekoliko omiliti negotove čase ter jih razvedriti.
Postavili smo tudi božično-novoletno smrečico in okrasili oddelek.

Poleg pouka smo tudi veliko ustvarjali. Učenci so z veseljem izdelovali različne dekorativne izdelke, venčke, voščilnice, božična drevesca, plešoče deklice, jelenčke in še marsikaj zanimivega. Pogovarjali smo se o pomenu praznikov, druženja, prijateljstva in o obdarovanju z majhnimi pozornostmi.

Med letošnjimi prazniki spoznavamo, kako pomembni smo drug drugemu, spoznavamo, da so srečanja, druženja in medsebojna bližina tisto, kar nas zares osrečuje.

 

Metoda Leban Dervišević
december 2020

Pišemo zgodbe

V novembru so učenci v okviru kulturnega dne predstavljali svoje najljubše knjige, spoznavali nove in se tudi sami preizkusili v pisanju zgodb.
Vabimo k prebiranju zgodb, ki sta jih ob izbranih sličicah napisala Neja in Andraž.

Barve plešejo

Zelena packa Liza se je sprehajala po parku.
Ni našla svojih prijateljev. Zato je prosila vilo Nino, naj ji pomaga. Čez nekaj minutk ji je vila pričarala prijatelje. Ti prijatelji so bili: modra, rumena, oranžna in roza packa. Packe so se zelo zabavale, plesale, igrale nogomet, pele in vsepovsod skakale. Ker je deževalo, jim je bilo to še posebej všeč. Packe so se prelivale ena v drugo.
Nato so srečale jeznega piščančka, ki jim je sledil. Rekle so mu, naj ne bo nič več jezen, ker ga vabijo, naj se z njimi igra.
In res so se skupaj igrali in skakali. Piščanček ni bil več jezen, ker se je lepo počutil v skupini barv. Postal je pisane barve in si je bil takšen zelo všeč. Barve so mu dale ime Pisani piščanček.

Neja Bozovičar, 3. razred

Skrivnostni otok

Nekoč je živela punčka Tina. Zelo rada je imela poletne počitnice. Med enimi poletnimi počitnicami so odšli z družino na skrivnostni otok.
Šli so na sprehod in ker ni ubogala staršev, se je izgubila. Po letu dni je prišla na čudežno jaso.
Na njej je stal vulkan, na vulkanu pa je pisalo: če prideš noter, obogatiš. Deklica je bila radovedna in je šla pogledat. Takrat se je vulkan zatresel in prikazala se je grozna coprnica. Deklica je hitro pobrala kamen in ga zalučala vanjo. Takrat je coprnica počila in vulkan se je začel spet tresti. Deklica je pobrala mošnjo zlata in hitro stekla ven. Vulkan je izbruhnil, deklica je našla pot domov in vsi so živeli srečno do konca dni.

Andraž Kuštrin, 4. razred

Metoda Leban Dervišević
november 2020

Avtoportreti

Na začetku šolskega leta smo se posvečali risanju portretov. V sobi so mlajši šolarji sami v  spremstvu staršev, zato jim maske ni bilo potrebno nositi.

Ko sem jim ponudila možnost izdelave avtoportreta, so bili takoj za stvar. Fotografiranje jih je zabavalo in z zanimanjem so spoznali novo likovno tehniko. Po fotografiranju smo namreč fotografijo natisnili na A4-format in jo prerezali na polovico. Šolarji so polovico natisnjene fotografije prilepili, drugo polovico pa narisali. Nekateri so poteze risali hitro in odločno,  drugi pa so si vzeli več časa.

Pošiljamo vam jih na ogled. Naj vas v času, ko maske zakrivajo naše obraze, razveselijo iskrivi otroški avtoportreti.

Obraz je najlepši takrat, ko je prijazen.

Oči so ogledalo naše duše.

Kljub težkemu obdobju nas hrabrijo iskrice v otroških očeh.

Čeprav negotovi časi zahtevajo od nas veliko odrekanja, lahko nanje vseeno pogledamo s svetlejše plati in si rečemo: prijaznost ni prepovedana, ustvarjalnost je dovoljena, upanje nas ohranja pozitivne.

Metoda Leban Dervišević
oktober 2020

Športni september

Tudi na našem oddelku smo spremljali kolesarje na tekmovanju Tour de France. Zdaj vemo, kaj pomenijo rumena, pikčasta, bela in zelena majica, ki jo nosijo le izjemno zaslužni kolesarji. Šolarjem je bila najbolj všeč pikčasta, a vedo, da najboljši kolesar nosi rumeno majico. Najdlje je na tritedenski tekmi po Franciji nosil rumeno majico Primož Roglič, predzadnji dan pa je bil hitrejši Tadej Pogačar, ki je Primožu prevzel rumeno majico. Zadnji dan tekmovanja je Tadej nosil ne le rumeno majico, temveč tudi rumene nogavice, rumene kolesarske čevlje in imel kolo rumene barve. Izmed 176 najboljših kolesarjev na svetu se je vrhunski Primož Roglič uvrstil na drugo mesto.
Dan po zaključku kolesarskega tekmovanja smo v bolnišnični šoli pričeli s športno obarvanimi dejavnostmi. S pantomimo smo prikazovali različne športne discipline, se igrali verige gibov in igre možganske telovadbe (brain gym). Spoznali smo različne namizne športne igre, med katerimi je otroke najbolj pritegnila strelastika.

Igra strelastika.

Jaša iz Komende nam je povedal, da se je Komenda preimenovala v Rumendo po zaslugi domačina Tadeja Pogačarja, zmagovalca v skupnem seštevku letošnjega tekmovanja Tour de France. Tudi krožišče so Komendčani prebarvali v rumeno barvo. Jaša je zelo ponosen na Tadejev uspeh.

Jaša, 1. razred

Luka je na svoji risbi zaradi obeh odličnih kolesarjev Slovenijo poimenoval kar zlata Slovenija.

Luka, 3. razred

Pogačar je bil tudi še na cilju poln energije.

Ana, 2. razred

V Parizu so na cilju plapolale slovenske zastave.

Iris, 1. razred

Tako smo s športnimi dejavnostmi tudi na našem oddelku obeležili 23. september, dan slovenskega športa.
Konec tedna pa vsi na kolo za zdravo telo!

 

Metoda Leban Dervišević
september 2020

Zaključek šolskega leta

Sedmošolec Jan je vse šolsko leto obiskoval pouk v bolnišnični šoli. Z odliko je zaključil 7. razred. Za prizadevnost, vztrajnost, vedoželjnost in odnos do šolskega dela je prejel pohvalo. Na podelitvi so bili poleg Jana in njegove mamice prisotni še dr. Markelj, Janov zdravnik, Matejka Hren, glavna sestra oddelka, Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole, in Metoda Leban Dervišević, razredničarka.

Predmetni učitelji so med podelitvijo še vedno poučevali na daljavo, zato Janu niso mogli v živo čestitati. Pripravili pa so mu spominski film, v katerem so obujali spomine na učne ure in mu zaželeli čimprejšnje okrevanje, čudovite počitnice in jesensko vrnitev v šolske klopi.

Jan in njegova mama pa sta presenetila z mojstrskimi rimami, spesnila sta čudovito pesem z naslovom Bolnišnična šola.

BOLNIŠNIČNA ŠOLA

 

V bolnišnični šoli se veliko godi,

za vso organizacijo ga. Metoda poskrbi.

Z matično šolo stik vzpostavi,

vodi pogovore in urnik pripravi.

 

Pri naravoslovju celinske vode spoznam,

se na morje odpravim in v gozd podam.

Da pa vsi ekosistemi jasni so mi,

posebnosti večkrat poudari ga. Prevec, ki me uči.

 

Ure angleščine so mi izziv,

priznam, bil sem kar marljiv.

Ga. Grum potrpežljivo mi čase razlaga,

ob nepoznanih besedah mi vedno pomaga.

 

Sledi slovenščina, ki mi kar leži,

tu res ne delam velikih si skrbi.

Branje opravim kar en, dva, tri,

zasluge za osvojeno snov pa si ga. Žugman lasti.

 

Geografijo in zgodovino me isti učitelj uči,

tu slaba orientacija na zemljevidu mi delo teži.

Zato g. Skorupan z barvami označi mi vse pomembne stvari

in ob koncu ure zgodovine se od mene z AVE poslovi.

 

Ko pa nastopi matematike čas,

v pesmi slišim ge. Podjavoršek glas.

Zapojem si pesem o trikotnikih, štirikotnikih in kotih še sam,

že definicije razumem in naloge reševati znam.

 

Bolnišnična šola mi je lepšala in krajšala vsakdan,

zato hvala vsem učiteljem, ki so izpolnili svoj plan.

Z njihovo pomočjo sem razred odlično končal

in upam, da poln moči in znanja se bom jeseni v nov izziv podal.

 

Jan Čokl in mami

 

Zdaj pa na zaslužene počitnice!

Metoda Leban Dervišević
junij 2020