andreja vadi
andreja jdjk kssdlf ioio
r j rklkl dflkdflk lddfkl d
dhsj sd fsjfksd
dfjk sdkfkflfsdl
andreja jdjk kssdlf ioio
r j rklkl dflkdflk lddfkl d
dhsj sd fsjfksd
dfjk sdkfkflfsdl
V naši učilnici je že nekaj časa visel plakat, ki je prikazoval znane ljudi z epilepsijo, eno najpogostejših nevroloških obolenj. Ogledovali so si ga otroci in starši, s posebnim zanimanjem pa tudi mladostniki.
Ni lahko sprejeti novice, da si zbolel za kronično boleznijo. Tovrsten plakat, na katerem so podobe svetovno znanih, izjemno ustvarjalnih in uspešnih ljudi s prav tako boleznijo, kot so jo odkrili pri tebi, lahko vsaj malo pripomore k izboljšanju samopodobe.
No, plakat je bil potreben prenove, zato so ga naši učenci pod vodstvom učiteljice Tine pri likovni umetnosti osvežili.
Da bi čas v bolnišnici hitreje minil, pogosto igramo družabne igre. Šolarji še posebej radi igrajo igre, ki so jih izdelali otroci otrokom.
V ustvarjalnih delavnicah smo izdelali družabni igri tri v vrsto in spomin. Tri v vrsto je igra, kjer se med seboj pomerijo čebelice in pikapolonice. Izdelane so iz kamenčkov. Zmaga tisti, ki prvi uspe vodoravno, navpično ali pa diagonalno postaviti tri figurice v vrsto.
Spomin smo izdelali tako, da smo na notranjo stran plastičnih pokrovčkov narisali živalske pare. Pravila pa zagotovo poznate: sličice položimo na mizo, da niso vidne. Zmagovalec je tisti, ki uspe poiskati več parov.
Da bi bili igri lepo pospravljeni, smo izdelali še škatlo.
Haiku prihaja z Japonske in je kratko trivrstično poetično sporočilo. V prvi vrstici je 5, v drugi 7 in v tretji spet 5 zlogov. Med poezijo smo nanizali nekaj japonskih pisnih znakov.
Morda ne marate poezije, pa vseeno preberite, saj so se mladostniki zelo potrudili. Saj veste, začetek šolskega leta, pa te že morijo s poezijo …
Še drobno navodilo: preberite sporočilo, zaprite oči in si predstavljajte, kar ste prebrali.
Listje rumeni,
šola se spet začenja –
oh, bom trpela.
Mateja, 17 let
Razred je tiho –
na klopi njegov srček –
dobim odgovor.
Polona, 16 let
poleg matere.
Domen, 17 let
Čebela brenči,
sonček boža rožice –
zunaj je toplo.
Tam nekaj slišim –
glasovi v daljavi –
morda pa ni nič.
Telefon zvoni,
računalnik je vključen –
to je moderno.
Včasih si vesel,
ampak vse bo prav.
Ana, 15 let
DOBRE VESTI Z NAŠEGA ODDELKA 2014/15
|
DOBRE VESTI Z NAŠEGA ODDELKA 2014/15
|