Prešernovanje

Poezije doktorja Franceta Prešerna,     jubilejna izdaja                                          Vir: https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje/poezije-doktorja-franceta-preserna

 

Vsako leto v februarju ali že konec januarja tudi v Bolnišnični šoli praznujemo slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Dejavnosti našega kulturnega dne so posvečene Prešernu in drugim umetnikom ter ustvarjalnosti naših učenk in učencev, dijakinj in dijakov ter seveda naših učiteljic.

Delo Franceta Prešerna je, tako kot delo vsakega resničnega umetnika, živo in pomenljivo tudi za današnjega človeka. Če le zna brati, če zna poslušati, razmišljati in čutiti. Če zna, ne nazadnje, priznati, da je samo človek, z napakami, bolečinami, pa tudi radostmi in sanjami.

Pravi pesniki znajo ubesediti človeška občutja in hotenja, vendar pa je od vsakega izmed nas odvisno, kako jih bere.

Naš pesnik pravi:

Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;

Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti,

drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi blodi.

(Gazele, 7)

Bodimo torej odločni in svojeglavi, kot je bil naš pesnik, in ne sprašujmo, kaj mislijo drugi.

 

Andreja Čušin Gostiša

 

Praznično obarvan zadnji teden v decembru

Pred prazniki so se tudi prostori naše Pediatrične klinike v Ljubljani praznično obarvali. V avli klinike nas je pričakala postavitev, ki jo je za ta čas pripravilo podjetje Merkur. Otroci, ki so na kliniko prihajali, so se z jelenčkom prav radi fotografirali.

Seveda se je tudi letos zgodil, zdaj že tradicionalen, spust Božičkov. Ti so se s strehe bolnišnice veselo spustili v ponedeljek, 19. decembra, ob 10. uri. Za otroke in mladostnike pa to še ni bilo vse, saj so jih potem po bolnišničnih oddelkih z darili obiskali sami znani obrazi iz sveta glasbe: Anabel, Challe Salle, Nipke in Eva Boto.

Naše učiteljice so bolnišnične oddelke prav tako okrasile z božično-novoletnim okrasjem, skupaj s svojimi učenci in dijaki pa so prav radi izdelovali novoletne voščilnice, pisali najrazličnejša novoletna voščila in si ob mešanju novoletne krogle tudi sami kaj lepega zaželeli. Ker pa naša ustvarjalnost ne pozna meja, je na oddelkih tudi zadišalo … mmm, po pravih slastnih piškotih. Da, da, naši mladi so zavihali rokave in v rokah zavihteli testo in kuhalnico. Pa tudi to še ni vse. Pripravili so nam še srečelov, skupaj pa smo tudi zaplesali.

V nadaljevanju naj podelimo praznično obarvan utrinek z oddelka A3 (oddelek za otroško onkologijo in hematologijo), ko so Junaki 3. nadstropja z medvedkom podeljevali darilca, mi pa smo se lahko s kosmatincem ujeli tudi v objektiv.

Manja Žugman in Ana Dobovičnik s kosmatincem

 

Na otroškem oddelku Marjetice na Uri Soča je bilo prav tako čarobno. Za gledalce in obiskovalce so pripravili krajši praznični program z glasbo in animacijo, za kar je poskrbel Studio Anima; potem pa so se vsi skupaj razveselili prihoda Božička Tomažička iz podjetja SPAN, d. o. o. Ker so otroci in učiteljice Bolnišnične šole bili vse leto pridni, jim je Božiček Tomažiček pred vrata prinesel darila bogata, ki bodo vsak jutrišnji dan bolnišnično šolsko delo popestrila in nadgradila. Ob igranju flavte so otroci razmišljali tudi o tem, kaj je družina, kaj so prazniki in kaj je bližina.

Praznično veselje na Uri Soča

 

Kolektiv učiteljic Bolnišnične šole pa si je praznično pedagoško konferenco prav tako obogatil z majhnimi pozornostmi, srčnimi mislimi in ubranimi glasovi. Za uverturo v prazničen čas smo lahko prisluhnili božični pesmi, ki so jo zapele Alenka Prevec, Maruša Rojc, Maja Kos, Tjaša Funa Štamfelj in Karin Dobravc Škof.

Pevke iz naših vrst

 

 

 

 

 

Pripravila: Manja Žugman

 

 

 

 

 

Na knjižnem sejmu tudi naši nadobudni bralci

Nekatere knjige je treba samo poskusiti,
druge pogoltniti,
nekaj pa je tudi takih,
ki jih je treba žvečiti in prebaviti.
(Francis Bacon, Eseji o izobrazbi)

V želji po spodbujanju veselja do branja so učenci Bolnišnične šole z Uri Soča obiskali 38. Slovenski knjižni sejem. Po dveh letih zgolj spletnega delovanja se je največji knjižni sejem ponovno vrnil prenovljen, v živo, tokrat tudi na Gospodarsko razstavišče.
V Bolnišnični šoli vzpodbujamo različne oblike branja in bralnih zmožnosti, saj je branje temelj jezikovnih sporazumevalnih dejavnosti. Pri branju ima zelo veliko vlogo motivacija, ki vpliva na to, ali bo učenec samostojno, iz notranje želje, posegel po različnih vrstah literature. Ena izmed motivacijskih oblik branja znotraj bolnišničnih zidov pa je tudi Robinzonova bralna značka. Z učenci se skupaj z Robinzonom odpravimo na otok, kjer se po svojih najboljših močeh trudimo z njimi brati in pisati, za prebrane knjige pa učenci prejmejo tudi posebno priznanje; to je Robinzonovo bralno značko.
Obisk knjižnega sejma je bil velik motivacijski dejavnik za spoznavanje različne otroške literature. Z velikim pričakovanjem smo se z Uri Soča odpravili na Gospodarsko razstavišče in se prepustili brskanju po knjižnih straneh. Čeprav je bil deževen novembrski dan, nas to ni motilo. Nekaj dežnih kapljic nas je le še dodatno prebudilo in motivacija za ogled knjižnega sejma je bila velika.
Na sejmu so učenci prelistavali različne knjige, predvsem slikanice, navdušeni so bili tudi nad stripi. Nekateri so jih s svojimi prihranki kupili, da jih bodo lahko skupaj s svojimi učiteljicami in starši tudi prebirali.

Sabina Andlovic, Tanja Babnik

V pisane jesenske dni

Pred nami je za vse nas jesenski oddih, v bolnišnični šoli pa smo se na prihodnje dni na mnogotere načine že pripravljali. Z učenci in dijaki smo se pogovarjali o 31. oktobru, ko zaznamujemo dan reformacije in obudimo spomin na Primoža Trubarja ter prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. V prihajajočih dneh se 1. novembra spomnimo tudi vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so nas zapustili, a v naših srcih ostajajo z nami.
Učenci in dijaki v naši bolnišnični šoli pa so razmišljali tudi o svojih nedavnih potepanjih po slovenski deželi in na tujem, hkrati pa so nam zaupali želje, katero popotovanje bi si v prihodnosti izbrali. Z učiteljico Marušo Rojc so se v septembru potepali po sosednji Italiji, v oktobru pa so vzeli pod drobnogled Nemčijo. Priskrbeli so nam veliko znamenitosti in nam ponudili številne zanimivosti. Pripravili so celo pano, ki ponuja veliko znanja o izbranih deželah, vsak učenec, dijak ali mimoidoči pa lahko preizkusi še svoje poznavanje bližnje Italije ali za korak ali dva oddaljene Nemčije. Morda je to le namig – za jesenski umik.

Radovednežem naše spletne strani ponujajo še mnogo več, saj se pri nas tako ali drugače zmeraj potepamo; bodisi zajadramo med knjige, se prepuščamo zanimivim dejavnostim, ustvarjamo umetnine, raziskujemo muzeje in galerije, se ukvarjamo z matematičnimi neznankami in še mnogo več, zato naj vas med jesenskimi počitnicami povabimo v našo hišo na spletni potep: https://www.bolnisnicna-sola.si/novicke/

Morda pa ga boste mahnili na lepše kam drugam. Želimo vam, da bo vaše potepanje polno novih spoznanj in nepozabnih doživetij. Po navadi nas popotovanja širom sveta naredijo skromne, saj na njih uvidimo, kako majhen del tega sveta smo. K temu pa prav lepo velja pridati še misel pisca Henryja Millerja, ki pravi, da »destinacija ni nikoli prostor, temveč le nov način videnja stvari.«

 

Manja Žugman

 

 

 

Obisk Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani

Učiteljice prvega in drugega triletja se v okviru našega strokovnega aktiva podajamo na oglede mnogih razstav, muzejev in galerij ter se udeležujemo raznovrstnih izobraževanj. V preteklosti nas je pot vodila že v Prirodoslovni muzej Slovenije, Plečnikovo hišo, na strokovnem obisku v bolnišnični šoli pa smo gostili Tilko Jamnik iz Društva Bralna značka Slovenije.

V letošnjem šolskem letu smo se z veseljem odzvale na prijazno povabilo Slovenskega etnografskega muzeja http://www.etno-muzej.si/. Vodstvo muzeja je namreč povabilo vse slovenske učitelje in vzgojitelje na brezplačni vodeni ogled, predstavitev dejavnosti in strokovni pogovor. Sonja Kogej Rus nas je prijazno sprejela in nam predstavila muzejske dejavnosti ter delavnice, ki jih pripravljajo za otroke. Poudarila je načelo »manj je več«, saj se na delavnicah posvetijo zgolj eni temi oz. predmetu, ki jo/ga nato otrokovi starosti primerno temeljito obdelajo. Kot bolnišnične učiteljice nas je še posebej navdušila zbirka SEM od doma http://www.etno-muzej.si/sem-z-zgodbami-predmetov, ki je v muzeju nastala med pandemijo in ponuja otrokom kratke strokovne predstavitve različnih zanimivih muzejskih predmetov, ljudskih običajev ter pester nabor kratkih in strokovnih filmov: http://www.etno-muzej.si/filmi. Otroci in mladostniki, ki so zaradi bolezni pogosto ali pa dalj časa v bolnišnici, se namreč lahko zelo poredko v živo udeležujejo ogledov muzejev in razstav, na tovrsten način pa jim lahko skozi muzejske svetove omogočimo virtualne sprehode in jim tako približamo bogato muzejsko gradivo. Če kaj, potem je pandemija vsaj na tem področju prinesla nekaj dobrega.

Sonja Kogej Rus nam je nato predstavila tradicionalna ženska oblačila po svetu, ki smo jih lahko učiteljice tudi pomerile. Ni bilo samo poučno, temveč tudi prav zabavno.

Učiteljica Tanja se je odela v sari. Oblačenje sarija je zelo zapleten postopek, menda pa si ga Indijke spretno oblečejo kar same, brez vsakršne pomoči.

Pod burko se skriva naša specialna pedagoginja Ana, ki je povedala, da se skozi mrežico skoraj nič ne vidi.

Sonja Kogej Rus je poskrbela tudi za čudovito presenečenje, saj je vsaki izmed nas podarila zelo uporaben in kakovosten učni pripomoček »nesnovna KULturna dediščina«.

Naše druženje je bilo nadvse zanimivo in poučno, vsekakor pa komaj čakamo trenutek, ko bomo lahko učence naše bolnišnične šole v muzej popeljali v živo.

 

Mojca Topić, vodja aktiva učiteljic 1. in 2. triletja

Barviti metulji

Na začetku šolskega leta smo se učiteljice, željne sproščanja in likovnega ustvarjanja, srečale na delavnici, na kateri nas je čakal poseben izziv: risati z zaprtimi očmi in to z obema rokama hkrati. Sprva smo z brain gym gibalnimi in prstnimi vajami spodbudile povezavo obeh možganskih polovic. Risale smo simetrične like druga drugi na hrbet in na različne načine vadile risanje z obema rokama hkrati in z neprekinjeno linijo.

Nato pa je šlo zares. Sledil je likovni brain gym. Zaprle smo oči, opustile nadzor, začutile usklajeno gibanje rok in se prepustile liniji, ki je izrisovala metulja. Hkrati z desno roko desno polovico in z levo roko levo polovico. Ko smo odprle oči, smo se čudile raznolikim metuljem.

Z dodajanjem barv so metulji oživeli. Odeti v pisane barve so živahno poleteli v novo šolsko leto.

Skrivnostne linije, narisane z zaprtimi očmi, nas bodo v bolnišnični šoli spremljale tudi v letošnjem šolskem letu. V okviru eTwinning projekta Fraktalna mreža bomo z učenci in dijaki ustvarjali raznovrstne čarobne risbe, ob koncu leta pa pripravili virtualno razstavo.

Metoda Leban Dervišević