V mesecu maju smo z Gorenjske odpotovali na Notranjsko. Zmajček nas je odpeljal na mejo celinskega in primorskega sveta, v Postojno. Zanimivo je že samo ime kraja Postojna, saj nam veli, naj malo postojimo in si ogledamo naravne, zgodovinske in kulturne lepote.
Po Postojni in njeni okolici so se sprehodile starejše učenke in dijakinje. Preko spletnih strani, revij in atlasov so odkrivale te znamenitosti in nam pripravile plakat, na katerega so zapisale veliko zanimivosti.
Mlajši učenci smo Postojno hitro prepoznali po Postojnski jami in vlakcu ter človeški ribici, nismo pa vedeli, zakaj Postojnčanom rečejo Torbarji.
Vi morda veste?
Ne.
Vas zanima zakaj?
To ime prihaja iz zgodovine, o tem pripoveduje legenda o Zmaju iz Postojnske jame, ki smo jo spoznali.
V davnih časih, ko v Postojnski jami še ni vozil vlakec, je živel hudoben in neprijazen zmaj, ki je Postojnčane strašil in jim za vsak obrok pojedel eno žival – ovco, kozo ali tele. Postojnčane je bilo strah, zato so začeli iskati pomoč. Našli so pogumnega in prebrisanega pastirja Jakoba, ki je pasel pod Nanosom in ga prosili za pomoč. Pastirček je urno pripravil vabo, z njo premagal hudobnega zmaja ter rešil Postojnčane.
Domačini so Jakobu za njegov pogum in pomoč postavili spomenik, iz kože zmaja pa so mu sešili novo pastirsko torbo.
Od takrat naprej so Postojnčani dobili ime Torbarji.
Da vam ne bo potrebno stare legende iskati in jo brati, sta učenca 4. in 5. razreda za vse pripravila strip Zmaj v Postojnski jami.
Zavihala sta rokave, narisala sličice in se vživela v zmajevo kožo in kožo Postojnčanov ter vam ponudila zanimivo branje.
Mi smo v Postojni postali, jo raziskali in ugotovili, da je za izlet vabljiva in zanimiva.
Če vas še kaj zanima, hitro oddrvite in se vživite v davne, davne čase, ko so po Postojni zmaji kraljevali in v jami spali.
Nežka Dakskobler Markoč
maj 2019