Mesec marec je prvi pomladanski mesec, mesec različnih praznikov pa tudi mesec poezije. Tako smo v pričakovanju pomladi in praznikov naredili različne izdelke iz papirja, barvali posodice, risali …
In – brali pesmi.
Najbolj smo se posvetili pesmim Barbare Simoniti Gorenc iz zbirke Navodila za randi. Učenci so si iz zbirke izbrali pesem, ki jih je bila všeč, jo prebrali na glas in povedali svoje mnenje o njej. Nekaj misli so tudi zapisali.
Čez deset let
Kakšna bom
čez deset let?
Gotovo krasna!
Že skoraj odrasla!
In bolj valovita –
spredaj prsi
in zadaj rita;
nič več kot dila…
Učila se bom,
le kar me zanima;
živela po svoje,
to bom prima!
Pesem Čez deset let me je zelo presenetila, ker je zabavna in hkrati resnična. Tudi druge pesmi, ki smo jih prebrali iz te zbirke, so nekaj posebnega.
Alja, 4. razred
Jaz sem jaz
Nisem najboljši ves čas.
Nisem superman.
A le jaz sem jaz –
samo en.
Nisem čudežni otrok
in ne letim.
Kot vsak imam mnogo napak.
A iz njih se učim.
Sveta ne bom
prekucnil na glavo.
Vem, ne vrti se le meni
v zabavo.
A z vsemi močmi
me v jedro življena vleče!
Prižgati znam
žarke sreče!
Pesem Jaz sem jaz sem izbral, ker je resnična. Ne moremo biti najboljši ves čas, ker v nečem je nekdo boljši od nas, v nečem smo pa mi boljši od drugega. Vsak od nas je samo eden, nobeden ni enak. Res je tudi, da se iz napak učimo.
Zelo zanimiva sta dva verza v pesmi:
A z vsemi močmi
me v jedro življenja vleče!
Mislim, da to pomeni, da je osebi iz pesmi v življenje zelo lepo, da ima rada življenje in da ji ni žal, da je prišla na svet.
Alen, 6. razred
Detektiv
S poljubom
si povedal
brez BESED,
da si prišel
mojim željam
na sled …
Zelo všeč mi je pesem Detektiv, ker je kratka in jedrnata in pove vse, kar je treba povedati.
Hana, 8. razred
